zakaj se ljudje zaljubijo prek neta
Moj bivši fant se je zaljubil prek neta v neznanko in me zapustil zaradi nje.
Kako je to mogoče, zakaj se ljudje zaljubijo v neznano osebo, ne da bi jo videli, ne da bi jo slišali, samo v tisto, kar je napisano?
Imela sva zapleteno situacijo. Najela sva skupno stanovanje, ki pa takrat še ni bilo prazno, ampak je bilo treba še počakati. Njemu je zaradi službe bolj ustrezalo biti začasno pri starših, jaz pa stanujem precej blizu tega stanovanja in sem ostala tam. Tudi meni je bilo zaradi službe v bistvu tako lažje. Videvala sva se samo za vikend. Takšna ureditev naj bi trajala dva meseca (do konca njegovega odpovednega roka v službi).
V tem času je začel hoditi na chat in tako naletel na sogovornico, v katero se je zaljubil tako, na daljavo, ne da bi se kdaj sploh videla. Povedal mi je po dveh tednih njunega čvekanja, še preden jo je videl v živo, zaključila sva in to je bilo to. Po štirih letih.
Od tega je zdaj minilo pol leta in sem okvirno prebolela. Ona dva sta skupaj, nadsrečna, živita skupaj, delata skupaj (skupaj sta odprla firmo) in kot pravijo skupni znanci, sta res rojena drug za drugega. Jaz ju še nisem videla skupaj. Okej, res je minilo šele pol leta, ampak očitno jima je vse jasno, da sta že tako daleč.
Ob toliko čudnih internetnih zgodbah … kako je možna takšna romanca? Kako je lahko vedel, da je to ženska zanj? Po dveh tednih občasnega čvekanja na netu?
Raje ne povem, koliko smo vsi skupaj stari. Vsi trije skupaj imamo krepko čez sto let.
Verjamem da boli, sploh k je bil tak suprajz, ampak… Mislim, da si lahko vesela, da je to tega prišlo. Kot prvo zgleda, da vajin odnos ni premogel iskrenega sprotnega pogovarjanja o njegovih tesnobah in/ali potrebah in do tega bi najbrž prej ali slej prišlo. Kot drugo je pa to, da je on srečen.
Mislim, da boš čez nekej časa, ko boš prebolela, vidla kot win win situacijo. Bi se pa jst vprašal kako to, da odnos ni omogočal, da bi ta manjko prišel že prej na dan oz. do tebe. No, še en razlog, da je dobro, da se je to zgodilo.
Glavo pokonci. Malce bo čas uredil zadeve, malce boš sama pri sebi razdelala, če lahko sama narediš, da boš take stvari prej zaznala in to bo to.
Jaz razumem tvojega bivšega, sem se tudi jaz zagledala preko neta in je bilo videti vsaj zame zelo resnično, zelo na bazi notranje usklajenosti. Pa ni bilo nič iz tega, je pa on z eno, ki jo je ravno tako spoznal preko neta, tako da se zgodijo te stvari, samo ne vselej srečno, zame se že ni končalo dobro, pa zate žal tudi ne.
Edini večji razkorak, ki sem ga jaz opazila, je bil prav glede te firme … Meni se zdi najbolj preprosto in varno, če imaš lepo stalno službo, on pa je zelo trpel in si je želel nekaj drugega. Ko sva se spoznala, je bil espe, pa mu ni šlo in je moral zapreti. Ko je dobil stalno službo, sem bila prepričana, da se bo počasi navadil. On je pa sanjal o čisto drugem poslu.
Pa ne, da sem mu to hotela zbiti iz glave, sploh ne, nisem ga pa ravno bodrila, naj poskusi. In ko se je potem vendarle odločil, da pusti službo in začne spet z dejavnostjo, nisem bila navdušena, priznam. Bi pa morala bolj kot na to, kaj bo to za naju pomenilo finančno, gledati na to, da on v tisti službi životari in se samo ubija. Zdaj mi je to jasno. Tista služba ni bila zanj.
Ostalo pa … se mi zdi, da nama je šlo. Bila so tudi razhajanja, redko sva se skregala, on je tudi tak človek, da ne popeni in kar ima za povedat, zna povedat v čisto mirnem tonu in brez grdih besed, tako da glasnega prepira z njim niti ne moreš začeti. Meni je bil on super človek, super oseba, dober partner, nisem si želela ničesar več. Meni ni nič manjkalo pri njemu, ampak očitno njemu pa je veliko pri meni. A ker je bilo zame vse super in fajn, sem bila prepričana, da je tudi zanj. Morala bi ga vprašati.
Še vedno mi pa nekako ne gre v glavo, kako sta se tako lahko zavohala po netu in v parih tednih. Irinna, kaj je tebe tako pritegnilo (samo pri tebi očitno ni bilo obojestransko).
Hmm on je verjetno trpel v službi, ko pa je podjetnik, pa če tudi mu ne gre, še dobro, uživa in ga to veseli. Mislim, da bi ga morala tu podpirati.
Verjetno glej jaz samo napišem, ga je ta punca podpirala v podjetniški dejavnosti. Se je veselila z njim. Mogoče je tudi sama iz teh “voda” in ji je podjetništvo izziv in užitek, če tudi so težki dnevi. Vidva sta pa imela ti službo on privatnik. Ti včasih jambrala on včasih jambral. In namesto, da bi izpostavila prednost svojih služb sta kritizirala.
In ni štos, da se je on zaljubil preko chata verjetno je začutil, da sta značajsko in življenjsko bolj blizu.
Zaljubijo se preko neta zato, ker so v pogovoru na netu izpostavljene samo dobre lastnosti človeka. Nje ni videl slabe volje, tečne, godrnjave, jutranje … Samo lepe stvari in brezpogojno strinjanje. To je to. Naj počakata še nekaj časa, boš videla, ko se bosta celostno spoznala, da ga bodo čez čas začele motiti stvare, podobno, kot pri tebi 🙂 Poznam kar nekaj zacopanih moških znancev, zaljubljenih praktično v neznanje iz neta.
Drug razlog pa je to, da ne na netu vse polno slik razgaljenih žensk v takšnih in drugačnih pozah, morda celo retuširanih in večina moških na to pada ter si takoj ustvari pozitivno sliko.
Tebi, avtorica, pa srečno 🙂 Bolje, da te je pustil zdaj, kot pa potem, ko bi imela otroke.
Seveda, ravno to mislim jaz.
Mislim, da rekordno število novodobnih moških (žensk je precej manj), zacopanih v spletne neznanke (ženske v realnosti pa jih sploh ne zanimajo) pove vse.[/quote]
Potem pa bi se morale ženske umaknit z neta, da moški ne bodo imeli več toliko težav s tem zaljubljanjem. Le kaj one iščejo gor.
No, to kar sem opisala, je aktualno stanje. Preselila sta se skupaj, sta srečna in skupaj sta odprla firmo. Saj v bistvu glede na nadaljnje komentarje ne vem, kaj se mi zdi bolj nenavadno – to, da se je on zaljubil ali to, da očitno dejansko funkcionirata skupaj. Je pa mogoče res minilo premalo časa, da bi lahko rekli, da je to res to. Mogoče se še vedno idealizirata – čeprav mojemu bivšemu tega ne bi pripisala, ampak glede na to, kako sva midva končala, ga mogoče niti ne poznam.
Praviš, da je minilo pol let od vajinega konca, torej sta (tvoj bivši in njegova) šele na začetku. O tem, kar si zapisala o njima,ju veže veselje do podjetništva in skupna firma. Ne vemo, kaj ima a še skupnega, vendar je bolje, da se več ne sprašuješ in začneš graditi nov začetek pri sebi. Vem, pojavlja se ti 1000 zakajev, ampak moraš iti svojo pot.
No, to kar sem opisala, je aktualno stanje. Preselila sta se skupaj, sta srečna in skupaj sta odprla firmo. Saj v bistvu glede na nadaljnje komentarje ne vem, kaj se mi zdi bolj nenavadno – to, da se je on zaljubil ali to, da očitno dejansko funkcionirata skupaj. Je pa mogoče res minilo premalo časa, da bi lahko rekli, da je to res to. Mogoče se še vedno idealizirata – čeprav mojemu bivšemu tega ne bi pripisala, ampak glede na to, kako sva midva končala, ga mogoče niti ne poznam.[/quote]
Avtorica, pol leta je res še premalo časa za realno ocenitev njune zveze, ker sta še v fazi zaljubljenosti … Živeti z nekom je nekaj povsem drugega kot chatati. Problem je predvsem v njem, v njegovi nezrelosti in če je to naredil tebi, zakaj še ne bi tudi drugi? Morda bosta imela otroke, oba bosta okupirana, ona doma z dojenčkom, on s podjetjem in ne bo dolgo, ko bo začel chatati s svobodno žensko brez otrok, ki bo vedno imela čas mu biti zabavljaški klon in na razpolago in bo seveda boljša … Morda bosta ostala skupaj, a nesrečna.
Če bi vsi delovali tako kot tvoj bivši, bi lahko vsak vedno znova spoznal nekoga “boljšega” (oziroma nek š izpopolnjen ideal).
Želim ti vse dobro in predvsem ti želim, da spoznaš moškega, manj dvisnega od interneta.
No, to kar sem opisala, je aktualno stanje. Preselila sta se skupaj, sta srečna in skupaj sta odprla firmo. Saj v bistvu glede na nadaljnje komentarje ne vem, kaj se mi zdi bolj nenavadno – to, da se je on zaljubil ali to, da očitno dejansko funkcionirata skupaj. Je pa mogoče res minilo premalo časa, da bi lahko rekli, da je to res to. Mogoče se še vedno idealizirata – čeprav mojemu bivšemu tega ne bi pripisala, ampak glede na to, kako sva midva končala, ga mogoče niti ne poznam.[/quote]
Avtorica, pol leta je res še premalo časa za realno ocenitev njune zveze, ker sta še v fazi zaljubljenosti … Živeti z nekom je nekaj povsem drugega kot chatati. Problem je predvsem v njem, v njegovi nezrelosti in če je to naredil tebi, zakaj še ne bi tudi drugi? Morda bosta imela otroke, oba bosta okupirana, ona doma z dojenčkom, on s podjetjem in ne bo dolgo, ko bo začel chatati s svobodno žensko brez otrok, ki bo vedno imela čas mu biti zabavljaški klon in na razpolago in bo seveda boljša … Morda bosta ostala skupaj, a nesrečna.
Če bi vsi delovali tako kot tvoj bivši, bi lahko vsak vedno znova spoznal nekoga “boljšega” (oziroma nek š izpopolnjen ideal).
Želim ti vse dobro in predvsem ti želim, da spoznaš moškega, manj dvisnega od interneta.[/quote]
On je bolj za resne zveze. Pred mano je živel z žensko skoraj deset let. Kratkotrajne “zveze” po par mesecev je imel samo v srednji šoli. Ta ženska ima otroka od prej, on se je odločil, da svojih ne bo imel. Ne vem, če lahko še vedno trdim, da ga dobro poznam, ampak zanesljivo ni tip, ki bi iskal metuljčke in bi menjaval žensko vsake pol leta. Kolikor ga poznam, je šel v to z najbolj resnimi nameni, ker sva tudi midva začela tako. Lahko rečem, da je bil on že od začetka resen, medtem ko sem jaz še imela svoje pomisleke.
No, jaz seveda živim naprej, nisem še čisto okej, ampak po mojem je vse v mejah normale. Imam vprašanja, na katera bi rada odgovore in med drugim me res bega predvsem to, kako je mogoče po dveh tednih vedeti, da je to ta prava stvar … Mogoče je pa prav to tisto, zaradi česar midva nisva ostala skupaj, ker jaz nisem bila tako gotova v svoja čustva kot on v svoja.