Zakaj pristajamo na tak nenormalen tempo?
Mislim da je kriva slovenska mentaliteta… ce ne delas si lenuh, tu je mentaliteta da raje zastonj kot ne delati…. tega ne razumem… in druga stvar je, da se bi morali ljudje zavedati, da ce nimas gotovine za neumnosti ne kupuj… ne pa da kupujejo avte, kuhnje na kredit in potem jih je strah izgube sluzbe… nikjer v tujini ne vidis kot v sloveniji, da imata delavec in direktor enake nepremicnine… in potem se ljudje se hvalijo z materialnimi dobrinami in se ne zavedajo, da zaradi takih neumnosti bodo vpeti v sistem izkoriscenja se par let v prihodnosti… prava balkanska mentaliteta… na zalost….
30 let stara oprema v stanovanju,
18 let star avto,
TV nimam,
telefon predpotopen – star 8 let,
Internet (najcenejša verzija),
2 * jeans hlače (8 let) + še par starih oblek
*zimski dopust = sankanje na sosednjem hribu, hoja v hrib in navzdol,
*letni dopust = poležavanje, sončenje in kopanje ob reki,
jem samo toliko, da nisem lačna,
mogoče res malo preveč pijem … ampak samo vodo,
…. v očeh mnogih sem zguba … a jaz se počutim neobremenjeno …
Zdaj pa itak prihaja sezona regrata in ostalih naravnih zdravih dobrot …
Ja,seveda. Imam znanko, ki ravno tako zatrjuje, da si želi živeti skromno, da imajo ravno toliko, da niso lačni. V bistvu pa tolčejo lakoto in pomanjkanje, ker se ji ne ljubi delat in sprejemat odgovornosti. Vsi, ki si lahko glede na svoje finačno stanje privoščimo več, se v njenih očeh preseravamo.
Jaz se tud rada doma guncam in nč ne delam in grem tud rada na Sočo al Nadižo, čeprav me izlet tjakaj kar nekaj stane. So pa moja strast tud daljša potovanja v tujino. Ker si to lahko privoščim. Ker si zaslužim. Ja, v službi se kar zmatram, ampak ljudje, delat je pa treba!!!
Tudi zabušavat je treba. Pri nas ne poznamo prave kulture brezdelja. V času brezdelja se lahko rodijo mnoge ideje. Ljudje, ki so stalno v nekem tlačanskem pogonu in nimajo časa razmišljati o ničemer drugem, razen o nalogi, ki jo imajo pred sabo, niso miselno ustvarjalni. In mi nismo ravno inovativna družba.
Ja, bo držalo. V tujini potrošniških kreditov sploh ne poznajo – vse plačujejo s prihranki z gotovino. Potrošniška posojila, kreditne kartice, lizingi …, te neumnosti smo se v Sloveniji spomnili. Nikjer drugje tega ne poznajo.
Imajo pa trgovske hiše svoje kartice, ki delujejo po principu mastercarda. Kupuješ brez gotovine, gor se ti nalaga dolg, ki se hitro nabere v višini tvoje letne plače, obresti so gromozanske. Prav tako razne prodaje tipa top shop prodajajo vse na obroke in ljudje po 2 leti plačujejo za neumnosti kitajske kvalitete.
Nismo si slovenci izmislili materializma. Tudi, če banke ne dajejo kreditov, cel zahod živi na pufih in obrokih.
Točno tko! Kvaliteto lajfa se gradi striktno na odločitvah…ko prideš na prvo razpotje, se je treba odločit samo med dvema opcijama, redko med tremi ali več….in takih razpotij je tekom lajfa mnogo…..nekateri imajo zegn, nekateri se odločamo racionalno, nekateri so brezbrižni in se jim jebe, nekateri se odločajo čustveno, nekateri so pa enostavno glupi cel lajf…
Takole ti jaz povem, da če bi se vam ne splačalo potem bi se odklopili.
Mene naprimer so leta klicarili in leta sem se oglašala in jemala mobilca s seboj in se javljala v avtu, na kavi, pa če me pol ure ni bilo na delovnem mestu, je že zvonil mobi in to v 99% za neka neumna, brezvezna povpraševanja. Skupen izkupiček stalne pripravljenosti je bila nevarnost na vesti, nito na wc ju se ne moreš pokakat kot je treba, in 0,00€ izplena.
Hvala lepa, se javljam edino še ko je predračun 100€ in več plačan, za vse ostalo pa je mail.
Moji starši imajo takšen “neobremenjen” način življenja. Mama se je preselila iz svojega doma cca 10km do očeta, ki je živel pri starših (še danes je tako – le da starega očeta že dolgo več ni, stara mama pa je še živa.) Na dopust nismo nikoli šli, kar se tiče izletov jih tudi ni bilo veliko, če že, potem kakšna planina v okolici, sprememb v/na hiši v zadnjih 30 letih zelo malo.
Službe sta menjala pri svojih 30 – potem pa nič več, čeprav je oče imel več šans za menjavo.
Takšen neobremenjen način življenja, pa počasi izstavlja račun. Danes sta precej nefunkcionalna, saj jima vsaka sprememba povzroča stres. Peljat avto na tehničnega ali na servis, to je 3 mesečni projekt (kaj pa če bo kaj narobe, kaj če avto ne bo šel čez tehničnega itd). Poklicat zdravnika in se zmenit za pregled 2 tedenski projekt (kaj mu naj reče). Iti v UKC na pregled 3 mesečni projekt (kako z avtom, po kateri cesti, kje parkirat, kje kupit parkirni listek, v katero bolnico it in na kateri oddelek).
Mogoče pa nismo nakladači “ki poznajo nekoga, ki je slišal za nekoga”, ampak smo sami delali v Sloveniji in v tujini. In zato lahko primerjamo. Pravljice o tem, kako tuja država najprej preživlja priseljence in pozabljanje na razliko v življenjskih stroških pa prepuščamo sanjačem in pravim nakladačem.
[/quote]
Potem pa kar s konkretno besedo na dan. Kje v Sloveniji ti ni bilo treba delati in kaj si delala v tujini? Verjetno bo še koga zanimalo konkretno. Sama ušesa so nas.
“Vsi enako revni, nepredstavljivo bogat diktator, ukinitev svobode govora in 100 milijonov mrtvih?”
In kako naj bi se to razlikovalo od današnjega “kapitalizma”? 🙂
Vedno več ljudi je pahnjenih v revščino in suženjstvo, nepredstavljivo bogata psihopatska elita nam preko medijev diktira trende, svobodo govora nam v imenu “politične korektnosti” postopno vedno bolj ukinjajo, Bill Gates promovira “cepiva” za depopulacijo.
Kje živiš ti? 🙂
Večina ljudi tukaj gleda na osnovno vprašanje, ki je zelo na mestu, zelo ozko. Žal. Zgolj iz svoje perspektive. Ozrite se okoli sebe, pa boste videli, da veliko, veliko ljudi gara do onemoglosti za sramotno nizka plačila. Kreditov si sploh ne morejo privoščiti oz. jim jih banke sploh ne odobrijo. Tisti, ki so zakreditirani, pa zaslužijo malo več, običajno pa še vedno premalo. Seveda jih potem skrbi za službo. Te pa so danes v večini izkoriščevalske, pogosto je odnos nadrejenih v njih ponižujoč, ne glede na to kako in koliko delaš. Stalna pripravljenost je postala stalnica, kimanje se pričakuje, inventivnost se zatira, ker s tem zagotovo kakega nadrejenega ogrožaš. Če si v srednjih letih pa novih služb za spodobno plačilo praktično ni, oz. so, po vezah. Teh pa nimamo vsi. Ali pa za delo, ki zahteva univerzitetno izobrazbo, ponudijo stimulativno plačilo. 1200 bruto!!!! Halo!!!! Poglejte malo zaposlitvene oglase, tisti, ki tako vehementno svetujete, če ti ni kaj všeč, pa zamenjaj službo.
Res, je ženejo nas, kot sužnje, ki smo v vsakem trenutku zamenljivi. še v stroje vlagajo več, jih redno servisirajo in popravljajo. Kaj pa vlagajo v človeka? Manj kot nič.
Kot prvo se strinjam, da je sistem pri nas in verjetno še kje drugje nepravičen in bi kakšen celo bolje opravljal določeno službo kot nekdo, ki ima za to izobrazbene kvalifikacije, kot drugo pa me bolj kot dela, kakršnakoli, moti bolj da so ljudje čedalje manj občutljivi in empatični..z namenom smo na svetu, da delamo delo, ki nas osrečuje, vse ostalo je potrata naše energije, zdravja, sreče in na koncu smo razvaline, ki imamo denar in luksuz navzven, znotraj sebe smo pa nesrečni in depresivni. Sama sicer dokončujem diplomo, čeprav sem že čez 30, kajti imela sem tudi druge izzive v življenju, ki niso bili lahki, starši mi nič ne pomagajo, prav tako sorodniki ne.. ampak nič ne pričakujem, želim si le bolj pristnih odnosov med ljudmi, bogastva, ki ga ne more kupiti noben denar – ljubezni in razumevanja. Svet je prenasičen z materializmom, zemlja kriči po svoji čistosti, ampak mi smo še kar naprej gluhi in vase zaverovani.. vse žive stvaritve si želijo naše ljubezni, mi pa se obremenjujemo z non sensi.. upam, da bo kdaj veljavnost čustvene inteligence več vredna od diplome, kajti to potrebujemo. Drugače se ne piše dobro za bodoče generacije.