Pozdravljena leo!

Meni se ni zdelo dolgo. Mislim, da je bilo v začetku leta, ko so šli papirji na komisijo. Ne vem, če sta bila 2 meseca mimo, ko sem dobil odločbo. Hkrati z odločbo sem dobila še papirje za obisk pravnice, psihologa,… To nama je vzelo nekaj časa, ker sva papirje dobila tik pred poletjem, tako da sva šele septembra opravila razgovore, oktobra pa sva potem imela obisk pri sestri Alenki in takrat sva se v bistvu postavila v vrsto. In potem je sledilo čakanje.

Kot pravim, meni se ni zdelo tako dolgo, ker sem pričakovala še več te papirologije. Res pa je, da je pri nama šlo hitreje, ker je mož že imel diagnozo postavljeno in ni bilo potrebno dodatnih preiskav. Pri nama ni bilo čakanja 1 leto, da bi se vedelo. Zato mi je vedno zoprno, kaj odgovoriti na vprašanje, koliko časa se že trudiva?? :-))

Draga U.T.P., te razumem in mi je žal, da sta takole “izpadla”. Še vedno pa se lahko tolažimo z dejstvom, da imamo na voljo potem še 4 IUI postopke. Čeprav so veliko manj uspešni, a še vseeno bolje kot nič. In tudi jaz se bojim, da bo nekega dne potrebno v tujino.

Spoštova dr. Pintarjeva, še enkrat hvala in me veseli, da ženska lahko tudi večkrat daruje. Bom sigurno nekega dne tudi to naredila. Upam samo, da bo takrat v LJ že možno dobiti anestezijo (narkozo) ob punkciji in bo tako manj boleče. In najbrž bo odločitev za darovanje tudi lažja.

Lep pozdrav vsem v želji, da nam bo leto 2006 prineslo več sreče in zdravja v naša življenja.