Spoštovani,
tudi mi se srečujemo s problemom nezdrave prehrane in to že pri 2 letnem otroku. Doma se kolikor toliko zdravo prehranjujemo, saj imamo tudi nekaj strokovnih izkušenj na tem podorčju. Verjetno pa je vsem jasno, da popolnoma zdrave hrane ni, ker se znanstvena spoznanja iz dneva v dan spreminjajo, okolje (zemlja zrak,..) pa je že dodobra nasičeno s “strupenimi” snovmi.
Ko smo enkrat slučajno videli, kako varuška poteši jokajočega otroka z bonbonom, smo vedeli, da v tem vrtcu nimajo razjasnjeneno, kaj je dobro za ozroka. Mogoče je bil to osamljen primer, vendar kar dvomim, ko berem vaše izkušnje.
Kako to preprečiti? Ne vem! Če bi kaj rekli, se bojimo, da bomo posredno škodovali našemu otroku. Mislim, da smo nemočni. Vidimo edino rešitev, v kolikor bi Ministrstvo za šolstvo znanost in šport uvedlo program dopolnilnega izobraževanja vzgojiteljic in varušk (tudi varušk študentk oz. študentov) na področju zdrave prehrane. Brez izobraževanja ne bo šlo. Dobro pa bi bilo tudi za nas starše, da bi se udeleževali takšnih izobraževanj. Seveda bi bilo potrebno zagotoviti več denarja za prehrano v teh ustanovah, kajti bolj zdrava hrana je tudi dražja.

Lep pozdrav vsem, ki vam ni vseeno, kaj vi in vaši bližnji jedo.

Spoštovani. Oprostite, ker sem šele danes našla čas, da poklepetam z Vami, skrbni starši. 25 let sem bila glavna kuharica za 1000 otrok v vrtcu in tudi za nekaj šolarjev, sedaj sem v pokoju. Zato vem, da se da za otroško prehrano narediti več kot samo povprečno. To sem dokazala s svojim vztrajnim delom, izobraževanjem sebe in mojih sodelavk, kuharic, kaj je bolj zdrava prehrana. O zares zdravi skoraj ni mogoče govoriti. Pa vendar smo za toliko otrok kuhali hrano z manj mesa in več zelenjave, sadja in stročnic, ki ni bila zamrznjena, razen občasno ribe, ker smo bili verjetno edini vtrec v Sloveniji, ki ni imel zam. skrinje, ni bilo nobene instant hrane, ne pločevink, pa tudi plastiki samo nujni izdelki, nobenih umetnih začimb in dodatkov. Moje izkušnje so pokazale črno na belem, da bolj zdrava prehrana ni bila dražja, nasprotno. Celo cenejša, ker so gotove jedi dražje, veliko mesa je bilo tudi dražje. Po mojih izkušnjah je najdražje delo kuharic. Tega truda jim do sedaj dražava ne priznava. Res pa je, da bo taka hrana vedno dražja, ker je že sedaj večje povpraševanje kot je ponudba. Lepo Vas pozdravljam
Več inf. lahko dobite v moji knjigi na spletni strani http://www.emilijapavlic.com

Spoštovana Mineštrica.
Oprostite, ker Vam šele danes pišem. Zelo sem bila vesela Vašega prijaznega sporočila. Sedaj sem v pokoju in ne poznam več razmer v vrtcih in šolah. Vesela sem, da sem za OTROKE naredila v tistem času, ki mi je bil odmerjen. Sedaj so na potezi mlajši od mene. Ko me kdo vpraša, kako je v penziji jim odgovorim “Naredite za OTROKE čim več, dokler imate možnost, da vam ne bo žal, ko boste odšli”. Prehrana v šolah in vrtcih se bo po moje spremenila takrat, ko se bodo tudi učiteljice, vzgojiteljice in profesorice zavedle, da je tudi za njih zdrava prehrana na delovnem mestu NADSTANDARD-boljša kvaliteta življenja-ohranjanje zdravja ….
Lepo Vas pozdravljam Emilija

Zanima me, če je ze bila narejena kaka peticija s strani starsev, oz. je v teku – se podpisuje? Saj lahko bi jo podpisovali tudi ostali – sama (se) nisem mama, a me je bilo kar groza ko sem videla, kaj otroci jedo v soli, ali pa srednjesolke med odmori (cokoladice, ali sadne jogurte z e-ji in belo pecivo, ce sploh kaj. V O.S. nekateri pustijo vse in pojejo le ‘umetno’ sladico!!)
Tako da me je ze zdaj strah, kaj bo, ce bom kdaj imela otroke-

Moj ata si je z zdravo prehrano ‘pozdravil’ revmo oz. putiko – za vsake praznike ko poje prevec ‘nezdravih’ stvari (meso, pecivo in kruh iz bele moke, vino,..) ga zacne komolec ipd. ‘opominjati’;)

Veliko pa se da narediti predvsem na vzgoji in odnosu do hrane (npr. uciteljica v razredu predstavi doloceno zivilo/nacin prehranjevanja in njegove prednosti, skozi pripovedovanje, igro, razne aktivnosti, pripravo hrane..) – je pa treba zaceti cimprej, po moznosti v vrtcu!!
v reviji Otrok in druzina je bilo nekaj dobrih clankov..

Dober večer bella, po primorsko pomeni lepa.

Nič naj vas ne bo strah, kako bo, ko boste sama imela otroke. Iz vsega srca vam želim, da jih boste imela. Bodite optimističa že sedaj, saj otroci posrkajo mamino srečo in žalost. Tako kot smo in še delamo mi starši, kljub temu, da sta moja otroka že študenta, boste tudi vi naredila v svojem okolju za otroke najbolje, kar boste zmogla. Če boste imela ob sebi nekoga, ki vam bo na tej poti priskočil na pomoč, je 3/4 že narejenega. Nikdar nikjer ni vse popolno, optimizem, če ga premoremo je dobro in najcenejše zdravilo za mnoge težave. Kljub prej napisanemu, sama veliko pričakujem od državnih institucij, da bodo predšolskim, šolskim otrokom in mladini nudili bolj zdrave obroke kot jih sedaj. V upanju, da se bo to zgodilo čimprej vas lepo pozdravljam, Emilija

Gospa Emilija iskrene čestitke, da ste načela to temo o p rehrani. Kaj jemo in koliko jemo je pomemebno za vse starosti zlasti za otroke in mladino, ker je od tega odvisno njihovo zdravje. Žal se tega ne zavedajo. Slabe prehranske navade in premalo pozornosti o vrednosti živil, že vpliva na reproduktivno sposobnost mladih, saj je vsako leto več problemov neplodnosti.
V zadnjih 5o letih se je število spermijev pri moških poslabšalo iz 50 miljonov na 20 miljonov. Problem pri neplodnosti je tako že 50% žensk in 50% moških. Hrana pa vpliva tudi na razpoloženje in vitalnost, saj opažamo, da vsak dan več ljudi apatičnih, brez volje in tudi premalo se gibljemo. Sami se odločamo kaj jemo, zato smo kar sami krivi kakšni smo.
Hudo pa mi je, da je premalo staršev, ki bi znali poskrbeti za svoje otroke. Državne inštitucije so bile gluhe, problem pa je tudi v tem, da na teh položajih sedijo dolga leta isti ljudje, ki imajo svoje predstave o zdravi hrani.
Zelo radi se ozirajo po vzorcih iz Evrope, ki pa vedno niso prilagojeni našim razmeram.
Kljub temu, da neplodnim parom svetujem, kaj je dobro za večjo plodnost, se jih večina navodil ne drži, ker jim manjka vztrajnosti in niso se pripravljeni odreči razvadam.

Društvo za večjo rodnost

Draga gospa Mojca in vsi, ki boste prebrali moje iskreno sporočilo.
Navezuje se na temo ZAKAJ OTROCI IN MLADINA JEDO N E Z D R A V O . Mame niso več mame, none in nonoti (ker sem primorka jih tako imenujem, velja pa tudi za babice in dedke) niso več tiste none in nonoti tudi ne. Poslanstvo tudi nas po 50-tem, je, ohranjati kulturno dediščino in ne razvati otrok. Pomagati mladim staršem in nadoknaditi tisto, ka smo zamudili. Oproščam se tisti, ki še držijo vajeti zdrave sezonske prehrane v rokah in ne nasedajo potrošniškim skušnjavam. Hvala vam, v imenu tistih otrok, ki imajo to srečo. Na hrano, ki jo imamo Slovenci smo lahko ponosni.
Mnogi očetje in mame, none in nonoti se trudijo nadomestiti že skoraj izgubljene bolj zdrave prehranske navade in druge vrednote, ki so z njimi povezane – kruha se ne zvrže itd. Navade, ki so jih naši starši čuvali stoletja, sedaj pa malokdo več kuha. Res pa je, da je kuhanje precej težko delo, za pomagajte po svojih močeh. Tudi zahvala dobro de!!!!!!!
Krasna tema, ki ste jo načeli, gospa Mojca, me spominja na travnike, kjer , dokler jih niso začeli gnojite, beri hraniti, z umetnimi gnojili ali umetno hrano, kot naše otroke in mladino, sedaj raste samo še zelena trava in mah. Brez tistih rožic, ki še vedno rastejo na kakšnih pobočjih, kjer niso potrosili umetnega gnojila. Mnogo tistih cvetic, ki sem jih poznala v otroštvu, jih ni več. Škoda. Ker ni cvetja, ni NITI SEMENA za nadaljni razvoj, oploditev, novo cvetje ali novo življenje, če sedaj pomislim na bodočnost in obstoj Slovencev. Menim, da je res že skrajni čas, za spremebe na področju prehrane obrok. Hvala vsem, ki boste karkoli prispevali. Optimistični pozdrav Emilija
http://www.emilijapavlic.com

Zakaj menite, da je vlozena zelenjava (in sadje) boljsa od zmrznjene?

Strokovnjaki namrec pravijo, da ima takoj zamrznjena sveze nabrana zelenjava vec vitaminov in je brez dodatkov.

Pri vlaganju se skoraj ne da izogniti termicni obdelavi (vitamini?!) in je potrebna tudi kemija zraven (vsaj sladkor oziroma kis….).

Pretirano uzivanje vlozene hrane naj bi pomenilo tudi eno izmed tveganj za raka debelega crevesa!

Spoštovana gospa Dana.

Če sem iskrena, sem proti obojemu. Jem in svetujem uporabo le sveže zelenjave in sadja, ki ju pojemo vsaj 3/4 surove ali kuhamo le kratek čas 15 min. Glede vlaganja, mislim, da tradicijo naših staršev velja nadaljevati, seveda brez kemije. To še vedno počnem tudi sama. Nasvet iz izkušenj: marmelado brez sladkorjam kuham iz zelo, zelo zrelega sadja. Kuham pol do 3/4 ure v eterna ali kvalit. teflonski posodi. Ko se začne gostiti, dam v še tople prekuhane kozarce in pokrove. Dam v lonec in pasteriziram 20 minut. Nato zavijem v odejo, kjer se ohladi. Če pa želim malo sladko, dodam sladkor sadju takoj na začetku. Zelenjavo blaširam, zalijem s prekuhano osoljeno vodo in pastriziram. V kis skoraj nič ne vlagam.
Popolnoma se strinjam, da je pretirano uživanje vložene hrane (tudi sokov)za zdravje škodljivo.

“lazje je razdeliti sok v tetrapaku kot pa skuhati caj”,
ampak če smo pri stroških, je kuhan čaj veliko cenejša alternativa kot tetrapaki, sicer sem pa jaz tako ali tako “ful neumen primer” ki ne zagovarja stališča “ni ga čez komot”.
Vendar imamo srečo, pri nas v vrtcu kuhajo hrano vsak dan svežo, namaze tudi delajo sami, mnogokrat lahko tudi otroci poleg pomagaja in mislim, da jim s tem tudi pomagajo k pravilnemu oblikovanju prehrambenega značaja.

Kaj pa šole, kjer bi morali otroci obvezno pomagati pri pripravi hrane, da se naučijo kuhati? Pa ne le deklice, ampak tudi fantki! Ali bi bilo to sprejemljivo?

Spoštovani Alex.
Učenje – znanje kuhanja naših, preprostih, slovenskih, sezonskih jedi je nujno potrebno prenesti na otroke v šolah. RAVNATELJI IN UČITELJICE – JI GOSPODINSTVA, NAREDITE KORAK BLIŽE OTROKOM.

Dovolite, da napišem svojo izkušnjo in mnenje.

Učitelji, ki so meni posredovali znanja iz gospodinjstva, so bili zelo dobri. Nekajkrat smo v šoli tudi pripravljali jedi in se ob tem zelo zabavali. Žal pa, v gospodinjstvo ne sodi le kuhanje, temveč tudi vsa ostala gospodinjska opravila, ob katerih bi se izgubila, če bi jih začela naštevati. In vse to morajo učitelji gospodinjstva natrpati v svoje načrte dela.

Menim, da želimo starši velik del naših nalog in priložnosti za (na)učiti svojega otroka, prenesti na šolo, nekateri že celo na vrtce.
Smatram, da je ena poglavitnih nalog roditeljev, da usposobijo svojega otroka za odgovorno samostojno življenje in k temu gotovo sodi tudi skuhati si.
Najverjetneje pa se bodo naši otroci pri kuhanju držali zgleda od nas, kar na žalost pomeni, da bo velika večina odpirala pločevinke, če jih bomo tudi mi oz. se bo večina posvetila kuhanju ali celo zdravemu načinu priprave hrane, če bomo to počeli tudi mi.

Torej: predvsem mi, starši, dajmo otrokom možnost, da se otroci naučijo kuhati doma!!!

Lep pozdrav,
gama

Pretiravanje se mi tudi pri zdravi prehrani ne zdi najboljše. Vedno je najboljša srednja pot. Torej jesti zdravo, ne pa tudi nezdravo. Več zdravega, pa tudi malo nezdravega, pa bo.

Popolnoma se strinjam z vami. Pozabila sem napisati besedico t u d i . Prvo in najpomebnejše je učenje doma, v družini.

Tudi z Vami se strinjam. Vendar vseeno menim, da je preveč otrok in mladostnikov, ki se nezdravo prehranjujejo. Barka, na kateri plujejo se že lprecej nagiba. Zato je za njih srednja pot preblaga odločitev. Po mojem, je vsaka pomoč in praktičen nasvet , tudi pri urah gospodinjstva še kako dobrodošla. Še posebno tistim, ki doma nimajo pravega zgleda. Opravičujem se vsem, ki za otroke in mladostnike naredijo več, kot jim je delovna obveznost.
Misel: V MLADOSTI SKRBIMO ZA ZDRAVO STAROST.
LP Emilija

Pozdravljam načeto temo in se sprašujem kaj bo bolje.

Prvi korak pa bi moral biti zagotovo pri oskrbi vrtec s pitno vodo. Namreč, voda iz vodovoda je pogosto oporečna oziroma vsaj trda.
PROPAGANDE JE veliko in zanima me, kaj se dela na tem. Ali imajo vrtci že kje nameščene filtre. Kakšno je mnenje Ministrstva za zdravje?

Čaji niso dovolj!