Pozdravljeni!

Prebiram podobne teme na forumih a enostavno ne pridem do odgovora. Sama sem se znasla v res zalostni situaciji, saj imam obcutek da me moj otrok ne mara. Vsi govorijo kako so otroci naklonjeni mamicam, a pri mojemu sem jaz na zadnjem mestu. Star je 13 mesecev in ze oc rojstva se z njim res ogromno ukvarjam. Vsak dan mi je z njim nekaj posebnega in vsak trenutek poskusam izkoristii, da se z njim igram, skrbim zanj in ga osrecujem. Vendar opazam, da je otrok veliko raje z drugimi kot z mani. Ko sva sama je vse ok, ko je nekdo drug v blizini pa ne dovoli da bi ga jaz vzela k sebi. Oce veliko dela in ko pride domov ga je neizmerno vesel. Ko imam jaz opravke in pridem zvecer domov pa ne pokaze veselja. Ce ga zelim stisniti k sebi ne zeli od oceta. Prav tako je vesel babic in dedkov, le mene ne. Vem, da je to otrok in ne dela to nalasc, ampak me to res boli. Trudim se biti mocna, ampk vsakic ko me zavrne sem prizadeta, ceprah poskusam to skriti. Upam, da ne bom delezna napada, kod da sem egoisticna. Res sem vesela, da ostale clane tako lepo sprejema. Ne vem pa kaj delam jaz narobe, kajti sigurno se skriva nekje problem v meni, a ga na najdem. 🙁 Vcasih se pocutim tako nesposobna mamica. Prvic vidim, da se otrok mame ne razveseli.

Eno glavnih stvari odrašanja je “odcepitev od mame”. Za fanke bolj, ko dekleta.

Čisto naraven, visoko zdrav pojav.

Problem pa je, če mati ne zmore te osamosvojitve otroka in mu to otežuje. Potem se otrok tudi s početverjeno vnemo ne bo uspel prebiti na mesto, kamor bi se moral.. in bo cankarijansko so-odvisno povezan z mamo.. kar bo po eni strani sovražil, po drugi zaradi naveze “ljubil”.

Preberite si knjigo “Življenje in kako ga preživeti” Robin Skynnerja in Hohn Clease, kjer je med drugim opisan tudi ta prehod iz mentalitete dojenčka – popolnoma odvisnega od mame (staršev) do samostojnega bitja.. in tako otrok z vsakim letom bolj osamosvaja in pravzaprav mora postati samostojen. Bolj, ko mu je to dovoljeno, bolj zdrav človek bo postal.

Bolj ga priklepate nase, večje težave mu za celoten razpon življenja povzročate.

Več se ukvarjaj sama s sabo. Daj otroka očetu in pejt športat. Vprašaj, kaj bi jedel in naredi, kar se on želi, in ne ti. Ukvarjaj se z njim, kaj ga nauči. Sestavljajta kocke. Nafilaj se z energijo. 13 mesecev? Mogoče sta preveč skupaj. Prevelika pričakovanja.

Z otrokom se res veliko ukvarjam. Sledim aktivnostim ki so njemu zanimive. Sestavljava kocke, sva ogromno zunaj. Ko sva sama je vse ok. Takoj, ko je nekdo poleg pa kot da ne zeli da sem jaz poleg. Seveda mi je jasno, da je super da je rad z drugimi. Ampak tezko je razumeti, ko ke otrok res vsake osebe vesel, ko jo vidi, le mene ne. Tudi ce me ni cel dan doma in z mano domov pride babica, bo prihitel k njej v objem, k meni pa ne bo zelel. V moji okolici so vsi otroci vezani na svojo mami, nisem vedela, da naj bi se od matere osamosvojili ze tako zgodaj.

Kakšen odnos imata vidva z možem/partnerjem? Se veselita drug drugega ali sta si samoumevna? Mislim, da je en del odgovora tu, saj otrok vse skenira. Drugo pa mislim, če zna z vsem srcem biti z drugimi ljudmi, tudi tebe nekje globoko nosi, saj je v sebi varen in to vidva vsakodnevno skupaj gradita. Drugi ljudje zanj predstavljajo “svet” in kolikor te žalosti, ker ne pokaže veselja, ko te zagleda, toliko bolj se skušaj veseliti njegovih korakov, ko plete vezi z drugimi ljudmi. Verjemi, če ne bi imel varnega zavetja v tebi, jih ne bi.

Ne se preveč sekirat. Ukvarjaj se z njim še naprej pa boš videla, da se bo s časoma spremenilo. Pri meni je bilo enako. Nekje do 18. Meseca. Zdaj pa ne smem niti na wc brez nje. Nekje sem brala, da se med 18. In 24.mesecem začne odcepitev otroka od matere, saj pred tem doživlja sebe in mamo kot eno osebo. Tako, da je vrjetno to to.

Glavo pokonci, tvoj trud se bo obrestoval!!

Lp

Preveč skupaj sta.Otrok je vesel ko vidi druge .S tem ni nič narobe.Bolše kot da bi se držal maminega krilca.In čimprej v vrtec,če še ni.

Hvala vam za spodbudne besede. ❤️ Vsaj vem, da je to normalno, da ne delam cesa hudo narobe. Z vrtcm pa je zacel ravno ta teden.

Sem se pocutila enako, pri nama s sinom je bilo tako med 12 in 18 mesecem, nobene povezanosti, ko je bil pri tasci sploh ni hotel nazaj k meni, cartal se tudi ni, raje je sam zaspal. Je minilo samo od sebe, sedaj me sicer najbolj vrti okrog prsta ampak cutim kako sva mocno povezana, jaz sem na prvem mestu, ogromno se carta pri meni, prej pa ga niti objet nisem smela. Smo pa imeli smolo, da je ravno v tistem casu bil vrtec zaprt bi ga uvedli brez problema, sedaj mu je bil taki stres in vsem nam, da ga imamo raje doma, imamo pa seveda to moznost. Tako, da kar pogumno, bo slo mimo.

normalno, da te je navajen, če si pa ves čas z njim in si mu samoumevna. če te nekaj dni ne bi videl, bi te bil še kako vesel 🙂
osredotoči se na to, kar je bistveno – da otroka ima kar rabi in se normalno razvija. pozabi na čustveno navlako in opevanje pocukranosti, ki jih vidiš v raznih babjih medijih in čisto izkrivljajo realnost.

Mamica to je normalno. Tebe ima otrok vsak dan in vedno na voljo. Vsaj tako on vidi. Drugi so bolj zanimivi ker jih ne vidi vsak dan. Vedi da si v otrokovem življenju ti poleg očeta najpomembnejša oseba na svetu.

Kako se pa vpraša 13 mesečnega otroka, ka bo jedel in na kakšen način ti on to pove?

Kot da bi brala svojo izkušnjo z mojim sinom. Zgleda je pač tak karakter. Sem se tud jst sekirala. Zdaj hčera je pa kontra, zelo navezana name. Tako kot sm si predstavljala, da se otrok obnaša do mamice v prvih dveh letih.

pozdravljena mamica.
jaz imam sina starega 6mesecev in je v tem pogledu zelo podoben tvojemu, ampak jaz to gledam popolnoma drugače. Hvaležna sem da je tako odprt za druge ljudi in svet, če tako ostane bo v življenju veliko lažje krmaril kot nekdo, ki je sramežljiv. Jaz ga iz srca rada dam drugim in ga tudi pustim kdaj za uro dve in sem neizmerno vesela, da ne joka za mano. Moj otrok ni moja lastnina in si ga nikakor ne želim na tak način lastit. spoštujem njegov karakter in ga razvijam v tej smeri. Mama pa je vedno mama in bo mama ostala-VEDNO!!!!!!!!!!!!!!! vidim kaj vas boli, vendar nikakor ne more nihce zamenjat mame in ja ppnavadi pa pol atiji nardijo eno stvar in so top, ampak tudi to je prav da je tako in na koncu je vedno mama-vedno. rad te ima insrecen je da te ima pravtako kot si ti srecna da imas njega. sprejmi ga taksnega kot je. vse je ok.

Moja hči me je celo odrivala z nogicami v porodnišnici! Vse življenje me že gleda postrani 🙂 Brez heca. Jaz se okoli tega nikoli nisem kaj sekirala. Vedno sem ji dala vedeti, da je ona zame na prvem mestu. Potem pa mi je na lepem enkrat, ko je bila stara 17 let,mama njene prijateljice rekla, kako lepo sva povezane in da je videti, da mi hči zaupa. To me je tako presenetilo. Očitno sem bila popolnoma slepa za pravo in resnično kvaliteto najinega odnosa. Jaz sem njen vzor, po meni ocenjuje vse okoli sebe. Hotela sem objeme, veselje in podobno, kot ti govoriš. Dobila pa sem nekaj, o čemer veliko staršev samo sanja.
Otrok te ima rad. Ti si njegova stalnica, njegova skala.

Z vsem napisanim se strinjam. Definitivno moram otroku pustiti svobodo, da njegov razvoj poteka v pravi poti. In po vseh teh komentarjih sem si danes rekla, si bom vzela dan zase in glej otrok cisto drugacen, konstantno je zelel biti pri meni in se stiskati z mano. Ocitno veliko tu odela tudi energija, ko sem svojo skrb pregnala iz glave. Sem pa danes obcutila kako je, ce ti otrok ne pusti sekundice, da doma podelas se kaj drugega. Tako da v prihodnje se sigurno ne bom vec s tem obremenjevala. Kako lahko ob tako tezkih trenutkih pomaga par spodbudnih besede drugih mamic, a ceprav vas ne poznam. Hvala se enkrat ❤️

To je samo obdobje, ki bo minilo. Ne skrbi, še naprej ga imej rada in malo mu dajaj samostojnosti, oziroma pusti ga da se sam s seboj ukvarja, ti pa ga opazuj. Ni treba da skoz visiš na njemu. Brez zamere 🙂

karma, pojdi na kake energijske terapije

To je taka čudna faza in ne odcepljanje. Ne pozabi od tebe bo zelo odvisen še najmanj 10 let. Ti si mu samoumevna in ima občutek da se lahko do tebe obnaša kakor mu pride. Drugače itak ne zna. Drugi mu niso samoumevni zato se do njih obnaša drugače. Kasneje mu bo ati tudi bolj samoumeven in bo tudi on doživljal ignorance ipd.

Ne skrbi otrok te ima neskončno rad ampak tega pri 13h mesecih ne zna še pokazati na nam razumljiv način. Kmalu te bo začel pretepati ker bo jezen na svoje kocke. Tako to je. Zapomni si samo naslednje: Najrajši te ima na svetu zato se do tebe vedno obnaša drugače kot do ostalih.

Normalno, ce je vsak dan s tabo. Itak da je drugih ljudi vesel potem. Mislim, da je tukaj le pri tebi nekaj hujsega zadaj. Pojdi na en pogovor s kaksnim psihoterapevtom namesto da beres zabite forume, ki jih pišejo zabiti ljudje 🙂