Pozdravljeni!

Stara sem 30 let, on 33, cedna, razgledana in izobrazena, sportne postave, nimam problemov s komunikacijo, z vsakim dosezenim ciljem je bila moja samozavest samo se visja in visja, potem pa sem spoznala njega…

Sedaj sva skupaj ze 4 leta, kmalu se bova vselila v novo hiso, nacrtovati zacela narascaj. Na zunaj popolna in idilicna slika.

Problem je, da od njega pogostokrat dobivam obcutek drugorazrednosti. Morda sem samo neizmerno obcutljiva, ne vem, zato pa potrebujem nekoga, da mi pove. Drugorazrednost pa zato, ker me mati narava ni obdarila tam, kjer je moskim tako vsec – oprsje!

Vedno je govoril, da nikoli ne bo ozenil deklice z majhnimi prsmi, na koncu je izbral mene, ki imam le kosarico A. Sicer zelo lepe in zavidljive sportne postave, ampak v nedrcku pa nic. In nikoli nisem imela tezav s tem, nikoli mi ni nihce dajal komplekse na moje majhne prsi, na morju sem se vedno soncila zgoraj brez, ker se jih nisem sramovala. Nosila sem majcke tudi brez podlozenih modrcov, ker me res niso motile majhne prsi. Pri njem pa je prislo tako dalec, da mi je ze nerodno dati majcko dol, ker sem ze velikokrat opazila, kako je razocaran nad mojim oprsjem. In tudi, zna mi povedati, kako super in fajn bi vse bilo, ce bi si jih dala povecati, v stilu: “Jaaaooooooo, kaj vse bi ti pocel, ce bi jih imela…” Skratka, najin seks bi bil nebeski in joh in sploh, ce bi jih le imela.

Ko sem pri 170 cm pred kratkim zavestno shujsala iz 62 kg na 56 kg, se je seveda tudi poznalo na prsih. In nikoli ne bom pozabila, kako je bil ogorcen nad tem, ko sem shujsala, ker sedaj pa res nimam vec nic za “prijeti”. Jaz pa sem bila tako vesela, da sem se znebila slaufov okoli trebuha.

Boli me, ker dekleta iz njegove preteklosti so bila vsa prsata, nekatera celo mocnejse postave, saj vem, pomembno mu je bilo, da je bilo tam kaj za prijeti. Ampak na koncu se je odlocil, da “ozenil” bo pa mene, ceprav tam nimam nic, ker so v zivljenju pomembnejse druge stvari, kot pa le joski.

Jaz pa sem zrtev njegove “obsedenosti”. Jaz sem tista, ki ga gledam, ko greva po ulicici, ko kar spremeni razpolozenje, ko gre kaksna “bogata” mimo. In nikoli se ne bo zadrzal, da ne bi komentiral v stilu, uuuuuuffffff, vaauuuuu, to so nebesa.

Najbolj me boli, ker ga nikoli ne bom mogla spraviti v taksno vzhicenost kot ga ze pogled ene slike lepega oprsja na internetu in kako v njem vse kar zacveti, ko on to vidi. Zadeva me se ne bi motila tako, ko bi mi ne dajal na mnogih korakih vedeti, da “njegova misa pa ima takoooooooooooo majckene….”

In celo vec, mozgane mi je opral z umetnimi implatanti. Kolikokrat sva premlevala, ali jaz res ne bi za njegovo veselje dala povecati prsa…

Danes mi je po mailu poslal en filmcek v katerem dekleta izpod majcke pokazejo svoje joskice, ki me sam po sebi ni motil. Motil me je ton v njegovem glasu, kako je bil “nebesko” razburjen ob tem, ko mi je pripovedoval o tem filmcku. Tako je bil v dobrem razpolozenju kot ga jaz nikoli ne bom uspela spraviti. In to boli, saj jaz ga s svojimi majhnimi nikoli ne bom osrecila na tak nacin, kot ga ze ena slika lepih joskic na internetu. Saj vem, da mi govori, da me ima rad, kot se nobeno. Verjamem mu, ker jaz sem tezka oseba in ni ga cloveka, ki bi imel vecjo potrpezljivost z menoj, kot jo ima on. Vse lepo in prav. Trudi se za najin odnos, on je tisti, ki si prizadeva resevati probleme, jaz sem tista trmasta.

Ampak, le kako se naj znebim obcutka drugorazrednosti in kako naj bom srecna in neobremenjena ob njegovi “vzhicenosti” ob zenskih prsih? Uspelo mu je, da mi je omajal samozavest, ceprav sem bila prej popolnoma samozavestno dekle s poz. samopodobo. V moje zivljenje je vnesel neg. samopodobo glede prsi.

Ranjena sem, boli me, ker nisem deklica, ki bi ga zadovoljila tudi s pogledom v svoje oprsje. On mi pravi, da me lahko sprejme in da me je, saj je ze na zacetku, ko me je spoznal, videl, da imam majhne. In vem, da me je sprejel se z drugimi pomankljivostmi. In neizmerno ga imam rada, ker vem, da se z njim lahko v zivljenju pogovorim vse, da me nikoli ne bo pustil na cedilu, da zna odpuscati in se opraviciti, ce je potrebno.

Problem je samo to, da je v meni pustil crva drugorazrednosti. Nikoli ga ne bom mogla osreciti tudi s tem, da bi mu bila vsec tudi pod majcko. Lahko pozabim na vse pripombe, morda ne bo vec komentiral v tej smeri, ker je uvidel, kako me prizadane s tem. Ampak dejstvo je, da moji mozgani so oprani, samopodoba zrahljana.

Enostavno ne vem, kako naj ga sprejmem s tem njegovim (zame obsedenim) odnosom do zenskega oprsja. On tako ali tako opravicuje svojo nagnjenost s tem, da moskim tako ali tako vsem so vsec velike prsi, da ze v bistvu nagonsko in po naravi tezijo moski k vecjim joskicam, ker je to znak zenske plodnosti. To je tako ali tako normalno in on je samo clovek, ki ima mocno slo po tem, ki je naravna in prvinska marsikateremu moskemu.

Tudi prav, le zakaj jih moram jaz potem poslusati, kako so moji za zjokat? Jaz sem tista, ki vlece kratko, ker vem, kako mu je to zelo vsec. Boli me, neizmerno, saj do mene je bila mati narava pri tem nepravicna.

Nimam vec besed, vem samo to, da ga ne zelim spreminjati, ne morem pa sprejeti tega njegovega “normalnega” nagnjenja do zenskih spolnih organov, kakor on temu rece…

Me res zanima, kako bi kdo drug komentiral mojo zgodbo, ki razjeda moje srce…

Ali so moski res tako nori na joske? Ali imas samo jaz neizmerno smolo?

Hvala!

Kot ženska premalo spoštujete samo sebe, zato dopuščate, da se vaš fant tako vede do vas kot se. Zanj ste pretežno seksualni objekt pa naj govori kar hoče. Vašemu fantu in izgleda tudi vam ni jasno niti to kaj je spoštovanje. Če bi vas vsaj spoštoval, se ne bi ukvarjal z opazovanjem in komentiranjem kakšne prsi imate vi in kakšne mimoidoče ženske. Ali ne čutite kako vas ponižuje. Pravi, da bi bil celo vajin sex boljši, če bi vi imeli večje prsi, ali res verjamete v to? Kje je vaša samozavest, da dovolite, da vam nekdo tako pere možgane, v isti sapi pa govorite še o ljubezni. Prej ali slej vas bo prevaral s kakšno ki ima obilnejše oprsje, krivdo za to dejanje pa bo zvalil na vas, ker odklanjate lepotno operacijo. Iz vašega pisma je jasno razvidno, da vse ostalo, kar je lepega na vas, niti vaše osebnostne lastnosti, ne morejo nadomestiti velikih prsi, ki jih pač nimate. Če je tako obseden z velikimi prsmi, potem je fetišist, prsa so negov fetiš in tak moški ženske v celoti sploh ne potrebuje. Normalno je, da moške privlačijo in vzburjajo ženske prsi, saj so atribut ženskosti, vendar pri vašem fantu gre to malo predaleč. Čustveno zrel moški se zaljubi v žensko in jo ljubi, kot celoto. Ljubi njeno telo in dušo in ljubi tudi njene prsi pa če so malo večje ali manjše, take ali drugačne oblike, ljubi jih ker so njene.

Alenka B

Sarra,prebral sem tvojo zgodbo in sem zelo razocaran nad tvojim partnerjem!!! Zelo!!! Strinjam se tudi z Alenko,zadnja dva stavka,tudi v celoti! Bodi samozavestna se naprej,pozvizgaj se na to,kaj ti govori partner in ne naredi neumnosti,da bi si dala kaj povecati!
Mene sicer nikoli niso zanimale velike joske,pac pa sama oseba,kako ta oseba razmislja,kaj hoce narediti v svojem zivljenju…Zato,znebi se crva,ki ti je ze omajal samozavest in se postavi za sebe!!!

Jaz sem s tabo 🙂

Za božjo voljo. imej se rada kot nekoč, in tega bebota HLADNOKRVNO NOGIRAJ! in mu ne pusti več blizu! Spremenil na bolje se ZAGOTOVO NE BO!

Razumem te. Tudi jaz imam majhne prsi in kot ti sem prav ponosna nanje, prav luštne so. Take pa naj ostanejo tudi takrat, ko ti tvoj poba kaže slike deklet z obilnim oprsjem. Ostani samozavestna še naprej. Samozavest je najboljše zdravilo za tvoje rane…

Povej mu, naj te s primerjanjem neha obremenjevati! Povej mu, da so tebi tvoje prsi ZELO VŠEČ in da jih ne nameravaš spreminjati! Si celovita osebnost, imaš lep obraz, lepo telo, pametna si, imaš dobro službo, visoko izborazbo…. pa tudi male prsi. To je del tebe. Ne ponižuj se z razmišljanjem o umetnem oprsju, če ni to izključno zaradi tvojih želja! Tvoj dečko res ne more izbirati ali ga bo nekaj privlačilo ali ne, lahko pa te spoštuje in te prizna – tako da te sprejme tako kot si.

Zivi zivljenje – polno.
Imas vse pogoje za to, povrhu pa se zdrava custva, razsodnost in financno neodvisnost.
Kaj ti bo lepa hisa, lep izgled, lep partner, idealna slika…a v srcu bolecina…
Svojemu “obsedencu” pa povej, da so tvoja prsa dovolj velika, da vsakemu zamasijo usta, haha

Lep dan

Sarra;
veliko si napisala o svojih problemih. Samospoštovanje in samozavest je nekaj temeljnega za zdravo osebnost. To moraš obdržati. Težko pa je obdržati, če ti redno pere možgane. Tako kot reklama. Morda je tudi pri tebi nezavedna želja po tistem, kar tvoj partner hrepeni in hlepi.

Rekel bi, da vnaša v vajin partnerski odnos manipuliranja s krivdo. To pa je zelo huda oblika psihološkega obdelovanja. Manipulacija s krivdo psihologi prištevajo v rang napada na telo in življenje.

Da boš lažje hodila svojo duhovno pot navzgor, ti priporočam ogled knjig Don Miguela Ruiza. Še posebej ti srčno priporočam Štirje dogovori.

Moje gledanje na žensko je nekako takšno: sprejmem jo kot celote in takšno kot je. Ne morem reči, da pa pridejo trenutki povečanega občudovanja, kakšnega dela. Taki trenutki hitro minejo. Pri oblečenih ženskah ali pa nudistični plaži so se mi dopadli vsi joški, ne glede kakšni so bili. Edino so me nekoliko motile bolj debele dame. Pa še tiste so se mi zdele kot pojave na nek način simpatične.

Svojo samopodobo, svoje samospoštovanje in samozavest je težko vzdržati ob rednem pranju možganov. Morda pa je umik eden od potez, čeprav brez spremembe sebe, ni mogoč. Ujameš se v isto zanko. Žena, ki zapusti pijanca, si najde za naslednjega moža zopet pijanca.

Zanimiva je tudi pot Luize Hay. Svojo pot opisuje v svojih knjigah. Zaradi zlorab, poniževanj, posilstev, pretepov, maltretiranj… je celo zbolela za rakom. Vse je premagala in si ustvarila svojo pozitivno samopodobo. Ko se je spoznala in začela spreminjati, se v življenju ni več srečala z zlorabami, poniževanji, posilstvi, pretepenostjo, maltretiranji. Take osebe so izginile iz njenega življenja in jih sploh več ne sreča. Kot da na tem svetu sploh ne obstojajo.

Te razumem. Jaz sicem nisem doživljala takih pritiskov, so pa bili namigi. Najhuje, celo razmišljala sem, da bi bilo fino imeti večje.
Hvala bogu sem v zadnjem letu veliko pridobila na spoštovanju same sebe.
Moje prsi so res majhne, so pa MOJE.
In ker jih sprejemam sama, mislim, da jih sprejema tudi moj mož.

Strinjam se z g.Alenko. Veliko poguma ti želim.

sporty

če ti tako govori, že ni to tisti, ki te ima resnično rad. Tisti, ki te ima resnično rad, te ima rad tako kot si z velikimi ali majhnimi, to sploh ni važno.
In kako si to lahko rpenašala vsa 4 leta?
Zdaj so problem prsi, drugič bo kaj drugega npr-. vzgoja otrok, kudanje, …
Povej mu, da tega ne boš več prenašala. Ali te naj sprejme tako kot si ali pa se boste ob prvem negodovanju razšla. Boljših od njega je še na tisoče, le verjemi!

Tudi jaz imam majhne prsi, problem pa je, da jih ne sprejemam. Vcasih mi ni bilo mar, ali so majhne, sploh se nisem ubadala z njimi, a ko vidim, da moj partner opazuje zenske z velikimi prsmi in je potem zelo zagnan za seks (drugace namrec ni), sem postala hudpo zagrenjena. Zakaj moski tako radi gledajo druge zenske, jaz vidim le njega in nikogar drugega. Zame ne obstaja nihce drug – skupaj sva 15 let. Sem bolna jaz? Kako naj si pomagam, res imam problem??