Zakaj ga še vedno ljubimo?
Anuk je bila tako prijazna, da je prevedla dobre angleške članke. O tem, zakaj je tako težko stran iz zveze z narcisom ( ali borderlinom , sta precej podobna) se je na forumu veliko govorilo, zato mislim, da si ta članek zasluži posebne teme in razprave 🙂
še dva prevedena članka lahko najdete v temi Članki.
ZAKAJ GA ŠE VEDNO LJUBIŠ?
David Orrison
http://www.graceformyheart.org[/b%5D
Malokdo razume, kako lahko žrtev še ve dno ljubi tistega, ki ji je povzročil toliko zmede in
bolečine. Družina in prijatelji mislijo, da si neumna, če mu boš dovolila, da spet pride v tvoje
življenje.In v resnici si to tudi sama težko razložiš. Ali ti bo kaj v pomoč, če zveš, da je to precej normalno? Nadaljevanje pozitivnih občutkov je del odnosa, kljub trpljenju. Zakaj? Narcisi so paraziti. Hran ijo se s pozornostjo in prijaznostjo in ljubeznijo drugih. Vendar gre za še več. Hranijo se z življenjem drugih. Čez nekaj časa narcis potrebuje novo življenje in novo energijo. Ne glede na to, kako krotka in podredljiva je žrtev št. 1, je žrtev št. 2 sveža in daje več energije. Znano je, da prehajaj
o narcisi iz enega odnosa v drugega, tako v službi kot tudi doma. Vendar da bi to lahko počel, mora narcis prepoznati prave žrtve in imeti spretnosti, ki žrtve pritegnejo in jim odvzamejo njihovo naravno sumničavost. Večina narcisov je te spretnosti razvila skozi leta. Že kot otroci so se naučili, kako pripraviti ljudi do tega, da se jim prikupijo in da naredijo stvari zanje . Nadzor nad tem, kako ga drugi vidijo, je narcisova super moč. In narcisi dajejo na tak način, kot dajejo določeni paraziti. Dajejo nekaj, kar pritegne in zadrži žrtve. Intuitivno vedo, kako se z ljudmi manipulira in dajejo tisto, kar vedo, da bo izpolnilo njihov namen. Mislite na to, ko boste brale spodnji seznam.
Deset razlogov, zakaj si še vedno zaljubljena v svojega narcisa
1.
Še vedno potrebuješ tisto, kar narcis navidezno ponuja .
Videl sem ribo, ki je ponovno ugriznila v trnek, potem ko je bila že enkrat ujeta in izpuščena nazaj v vodo. Vaba se zdi še vedno dobra, ko je riba lačna. Včasih nam je tudi laž dobra, samo da slišimo prave besede. Poišči si nekoga, ki ti bo pomagal odkriti, kakšne potrebe zadovoljuješ v odnosu.
2.
Tvoja izvorna družina te je naučila, kako biti narcistična hrana .
Zelo pogosto, še zlasti če se odnosi z narcisi v tvojem življenju ponavljajo, vzrok za to najdemo v zgodnji družinski dinamiki. Otroci narcistično motenih staršev bodisi postanejo samo narcisi ali pa postanejo lahka žrtev za narcistično zlorabo. Zgodilo se bo to, da boš v svojem odnosu ponovila odnos svojih staršev ali pa boš zavestno poskušal
a narediti nekaj drugega. Če nisi pripravljena boriti se s svojimi notranjimi programi, boš zelo verjetno
nadaljevala narcistične vzorce.
3.
Preveč si depresivna, da bi lahko jasno razmišljala o spremembi .
Bitka z narcisom je naporna in žrtvi se pogosto zgodi, da se znajde v težki situaciji, ko je razmerja konec. Nima dovolj moči, da bi si začela ustvarjati novo življenje in ko je zmedena ali prestrašena, jo vleče nazaj k tistemu, kar pozna.
4.
Rada bi bila prijazna in dobra .
Dobri ljudje naj bi druge imeli radi, kajne? Če gredo stvari narobe, smeš z a to kriviti samo sebe, ne drugih . Ne smeš obsojati drugih, če so te prizadeli, pač pa moraš to enostavno sprejeti kot del tega, kar spada k razmerju. Upam, da vsega tega ne verjameš! Nekatere ljudi so naučili, da je bolj pomembno biti prijazen kot pa biti oseba. Pot najmanjšega odpora je ajboljša, pravijo. Vendar pa obstaja pravi čas za to, da si prijazna in dobra oseba, pa tudi pravi čas za to, da se
postaviš zase in rečeš »Ne!«. Nobene obveznosti nimaš do narcisa in ni ti ga treba sprejeti nazaj v svoje življenje.
5.
Druženje s posebnimi ljudmi ti daje občutek, da si posebna .
Skoraj vsak narcis ima častilce, skupino ljudi, ki ga občudujejo in upajo, da bo do tudi oni deležni njegove veličine (oz. koristi njegove veličine). To še posebej velja za narcise v šov biznisu, politiki, športu itd. Častilci so pogosto pripravljeni po trpeti zlorabo za to, da so blizu svojemu idolu. Ker narcis včasih projicira to veličino, ni presenetljivo, da to določene ljudi pritegne.
6.
Misliš, da te potrebuje.
Pomembna si v njegovi drami in občutek pomembnosti ti dobro dene. Narcisi ponavadi povedo dovolj svoje zgodbe, da v ljudeh vzbudijo občutek sočutja. Sama sebe vidiš kot nekoga, ki bi mu lahko po
magal, čeprav se v resnici on nikoli ne spremeni. Potem se počutiš slabo, ker ne moreš narediti dovolj, da bi mu pomagala. Morda če bi se le bolj potrudila … To je past! To je del njegove vabe, da te dobi v svojo mrežo. Ted Bunny je včasih hodil z berglo, tako da bi se mladim dekletom zasmilil. Potem pa jih je z berglo pretepel do nezavesti. Narcis ne potrebuje tebe, pač pa resnično pomoč.
7.
Moraš ostati povezana z njim .
To je težko. Morda imata otroka ali sta poročena in se nočeš ločiti. Morda ga srečuješ v cerkvi ali v soseščini. Ne moreš se preseliti ali skriti in prisiljena si biti civilizirana. Torej bodi civilizirana in mu nikoli več ne dovoli, da pride v tvoje srce. To je mogoče. Pogovori se s kom, da se naučiš, kako se to naredi.
8
Pogrešaš energijo
Narcisi so pogosto ustvarjalni, duhoviti in dobri za družbo. Lahko imajo smisel za humor in so pripravljeni tvegati. Običajne meje pred njim izginejo in to je lahko vznemirljivo. Vsaj v začetku je fizičen odnos lahko zelo intenziven in poln užitka. Življenje se ti zdi dolgočasno brez tvojega narcisa. Toda to ni ljubezen. To je morda adrenalinska zasvojenost ali uporništvo ali želja, da bi razširila svoje meje,
vendar ni ljubezen.
9.
Še vedno si pod kontrolo narcistične super moči.
Ne podcenjuj sposobnosti narcisa , da obrne tvoja čustva, predvsem tvoja čustva do njega. To je to, kar počne. Ravno v času, ko misliš, da imaš vse pod kontrolo , te pokliče in si spet vsa zbegana glede tega odnosa. Poišči si dobro psihoterapevtsko pomoč. Poišči si pomoč pri postavljanju in ohranjanju svojih meja.
10.
Si preprosto osamljena.
Težko je oditi iz razmerja, posebej iz takšnega, v katerega si investirala veliko sebe. Če si bila v tem odnosu nadzorovana in zmanipulirana, si verjetno preveč utrujena, da bi si lahko predstavljala sebe
v novem odnosu z nekom drugim. Ali pa se ti zdi, da si preveč poškodovana, da bi lahko šla v novo razmerje. Vendar pa potrebuješ sopotnika. Prosim, razmisli o tem, da poleg tega , da vzameš
nazaj človeka, ki te je prizadel , obstajajo tudi druge možnosti
.
Vem, da je bilo to za nekatere od vas težko prebrati. Nekatere morda niti niste prišle do tu.
Zavedajte se, da vas to, da ponovno odprete vrata narcisu, lahko rani tako zelo, da bo to težko
zaceliti. Potrudite se, da bi razumele same sebe in svoje občutke. Priporočam branje knjige »Na pomoč! Zaljubljena sem v narcisa«, ki sta jo napisala Steven Carter in Julia Sokol (2005). V tej knjigi je nekaj koristnih poglavij o teh čudnih trajajočih čustvih do osebe, ki te je prizadela.
Poišči si dobrega terapevta , ki ve, kaj je narcistična zloraba in kako ljudem pomagati, da
pridejo ven. Lahko si srečna in celovita brez bolečine.
Prevod: Anuk
Sicer je napisano za ženske, ki so v odnosu z narcisom, ampak je s počutjem in razmišljanjem pri moških zelo podobno…
Svaka čast Anuk, kapo dol in pozdravljam tako pripravljenost pomagati… Kamen na kamen pa bo ta forum ne samo hiša, ampak cela gora informacij!
P.S.: Aha pa tudi GittiAni vse čestitke… za vse! 😉
Ja, Nekdokive…, res je. Saj sem hotela na koncu vsakega prevoda dodati še opombo, da je spol pač izbran na podlagi tega, da je narcisistične motnje baje več pri moških kot pri ženskah. Če bi pisala v obeh spolih, bi bilo to zelo nerodno za branje.
Se pa več kot dobro zavedam, da obstajajo tudi “narcise” 🙁 saj sem imela lani z eno opravka zelo od blizu, tako da sem morala zbežati od nje, da sem si rešila kožo.
Me pa zdaj od vsega najbolj zanima to, kaj lahko spremenim pri sebi, da se mi te zgodbe ne bi več ponavljale. Zato tudi berem in prevajam večinoma same tovrstne tekste.
Danes sem našla spet enega res dobrega in ga bom tudi prevedla.
Kar se tiče zgornjega članka, pa sem sebe najbolj našla pod točkami 2, 4 in 5. Drugo in četrto sem hitro odkrila, za peto je pa malo dalj trajalo, morda zato, ker sem se morala soočiti s svojim lastnim narcisizmom oz. “inverted narcissism” (ne vem, kako bi se to prevedlo). Že odkar vem zase, sem se rada “lepila” na šarmantne, markantne in duhovite osebe. Ponavadi so bili to narcisi in narcise, ampak tega takrat seveda nisem vedela. Bila pa sem zelo ponosna, ko mi je marsikateri med njimi rekel, da sem edina, ki jih razumem in edina, ob kateri se počutijo res dobro. Šele zdaj mi je jasno, zakaj so se počutili tako dobro. Ker sem sebe ob njih popolnoma izničila in sem jim dajala ves prostor in seveda ogrooomno potrditve in občudovanja, skratka bila sem idealna narcisistična hrana in ob meni niso bili res nikoli lačni :/ Zame so bili ti ljudje poosebljena božanstva. In jaz sem se ob njih počutila kot pol-božanstvo, ker sem bila njihova izbranka. Zaradi občutka posebnosti, ki sem ga dobivala v njihovi bližini, sem tudi nekako prenesla vse njihove krutosti do mene v času narcisističnih izpadov, ko so kar iznenada čisto pozabili, da imajo pred sabo človeka, ki jih edini razume 🙁
Ooooh, zdaj mi je kar nerodno sami pred sabo, ko gledam nazaj, ampak…. kaj ‘čem. Drugače takrat nisem znala.
Lp, Anuk
Živjo Anuk,
ja saj vem, da si tako prevaja in glavno in pohvalno je to, da si sploh pripravljena prevajat te zadeve… Da bi bilo moških več kot žensk, hmmm??? Ne vem no, ker potem sem jaz v svojem moral vse tiste pobrat… in sedaj ko zadevo malo bolj poznam jih imam kar nekaj pred sabo ki so definitivno tako ali drugače motene… Drugače ženske za pogledat da dejansko dol padeš (pa so postavne, pa urejene, pa zabavne, se dajo slikat v playboyu itd.) drugače pa vse z nenehnim menjavanjem partnerjev, pa take zgodbe da gate trga… vse seveda partnerji krivi,… čeprav nekaj od teh (ex) partnerjev poznam in so čist ok! Potem pa babe na kup pa pljuvat po njih in kako nesrečo imajo s partnerji… Ne me j…at, če pa ste f…njene, kako bi pa katerikoli pameten in “clean” moški bil s tako fasado??? (jaz imam raje hišo!) Se pa te narcistke limajo predvsem na moč, ugled in tudi na denar! … Dost je teh narcistk med nami, verjemi mi…
Moški si s tem ne delamo preveč skrbi, saj dokler imaš moč, vpliv in denar so te narcistke tako kot majhne mucike in so zelooooo ustrežljive, sicer vse brez nekih čustev, ampak ko si na tem valu moči ti to niti ni tako pomembno in se imaš fajn, problem nastane takrat ko to moč zgubiš in rabiš oporo ki pa je takrat naenkrat ni več in v momentu postaneš sovražnik, da jo omejuješ itd. Skratka imaš lepo predstavo samo zate… Žal je samo igrano!
To da take vlečeš na sebe je res in je stvar vsakega posameznika, saj preden ne razčistiš sam s sabo je to iskanje “pravega” partnerja zelo jalovo početje!
Hm, hvala za ta komentar. Še dobro, da imamo na forumu vsaj enega moškega, ki dogajanje tako budno spremlja in poste pokomentira.
Ja, čisto ti verjamem, da je tudi narcistk veliko. To seveda lahko moški bolje vidi kot ženska, ker se te motnje najbolj jasno pokažejo šele v intimnem odnosu.
No, pa tudi v službi se da narcistke dokaj hitro prepoznati. Dostikrat so to na zunaj zelo šarmantne in samozavestne ženske, ko pa jih opazuješ bolj od blizu, vidiš, da so v resnici zelo uboge in prestrašene (ali pa čisto jasno osebnostno motene), ker so obupno egocentrične, ne prenesejo nobenega nestrinjanja in znajo biti tudi neverjetno zlobne. V naši službi imamo eno tako. Prava lepotica, kot bi prišla iz Hollywooda, tudi zelo simpatična, lahko ti zleze pod kožo, če hoče, ampak zdaj že vsi v njeni okolici vedo, kakšna je in se je kar malo bojijo, ker vedo, da je sposobna česarkoli. Saj veš, to so tisti, ki “gredo prek trupel”, da dosežejo svoj cilj.
Ah, žalostno je to.
Živjo Anuk,
Res jih je kar precej in zdi se mi, da so nekoliko bolj prikrite, kot moški, saj imajo več sredstev za kamufliranje… Ženska bi naj že po defaultu bila lepa, šarmantna, prijazna, urejena itd. In to te pupike zelo dobro uporabljajo… Sicer je tukaj ena druga tema, ampak bom napisal kar tukaj (dodal pa jo bom tudi pod temo “mogoče bo komu pomagalo”
Tudi v službi poznam način delovanja takih na prvi pogled emancipiranih in delu predanih žensk, ki si želijo kariere…. Zelo prijazne, zelo (tudi ponižno) ustrežljive so predvsem do nadrejenih oz. tistih ki jim lahko na tak ali drugačen način koristijo, da pridejo do večje moči, saj je pri njih predvsem pomembna moč in vpliv, ne pa toliko denar in rezultati. Rezultati podjetja so jim pomembni samo za doseganje njihovega lastnega cilja in to je, da poudarijo svojo pomembnost. Take ženske najdemo predvsem v srednjem menedžmentu ali pa še nekoliko nižje. Redko so na vodlilnih položajih (razen par izjem), ker jim vodilna delovna mesta predstavljajo preveliko bojazen, da bi jih odkrili… Raje se skrivajo za nadrejenimi in z manipulacijo dosegajo svoje in zahtevajo, da se jih tretira posebej od ostale raje… Take pupike nimajo nobenih moralnih zadržkov samo, da pridejo do svojega cilja!
Do sodelavcev in eventualno podrejenih se vedejo precej zvišano in njihova zahteva po občudovanju je prvi znak, da tukaj nekaj ne štima. So zelo spletkarske in se ne zmenijo za dobrobit ostalih, pomemben jim je le njihov lastni cilj in pripravljene so iti preko trupel… Velikokrat so to prav tiste, ki hodijo od pisarne do pisarne, se prijazno nasmihajo, se pozdravljajo, so vedno prve, ki organizirajo zabave za sodelavce ob kakšnih posebnih dogodkih, so pripravljene pomagati drugim (to samo govorijo, čerav nimajo namena), so pripravljene ostajati v službi tudi po končanem uradnem delavniku (to jim služi predvsem za to, da jih ostali, predvsem nadrejeni opazijo, kako so požrtvovalne in pridne, če pa ostajajo tako dolgo v službi.. saj je v primeru, da nisi precej sposoben tako lažje izpostaviti sebe, ko ni ostalih motečih faktorjev, ki ti kradejo predstavo s svojimi sposobnostmi), to so ženske, ki so pripravljene na vsak čvek, tako o otrocih, o kuhanju, vrtnarjenju in o vsem kaj se pač v službi sodelavci vse še pogovarjajo, čerav jih v bistvu to vse sploh ne zanima… Take ženske so ponavadi zelo ustrežljive tudi do žen svojih nadrejenih in so jim sčasoma kot najboljše prijateljice…
Najhuje je če jim kdo vsaj malo odkrije njihovo masko…
Če se jim kdo od sodelavcev (lahko tudi neposredno nadrejeni, potem se dokoplejo do višjega nadrejenega) postavi po robu, so najprej zelo užaljene in iz tega takoj naredijo dramo… Nikoli ne napadejo direktno, vendar je to vse predpriprava na njihov boj… Potem ko je igrišče pripravljeno začnejo svojo igro manipuliranja… Najprej se potožijo nadrejenemu, ki ga imajo že itak zmanipuliranega, da kako lahko nekomu nekdo kaj takega naredi, ki dela vse za dobrobit službe, ki se toliko žrtvuje za službo, pri tem dodajo vse rezultate svojega dela in kako so bili ti projekti uspešni… Po tem, ko so naredile prvi korak in se pri nadrejenemu potrdijo kot žrtev je njihov naslednji korak, da kao pogladijo spor s sodelavcem, ki jih je “po krivem” obtožil… Uprizorijo jim predstavo, kako so prešenečene nad odzivom, saj so mislile, da so pa z njimi na isti valovni dolžini in kako jim je hudo, da sta pa se sedaj sprla… Pri tem obvezno namečejo še vse zadeve kaj vse so storile za sodelvca/ko… Tako ga dajo v pac in sodelavec/ka misli, da sta poglihale nestrinjanja in da je sedaj vse ok… Napaka! Potem se začne druga faza delovanja takih žensk… Najprej pri drugih sodelavcih začne širiti razne neresnice o tem sodelavcu/ki, ki so najprej zelo subtilni in sploh niso tako očitni… Medtem ko se ta juhica počasi kuha, se pravi, da se neresnice počasi širijo se potrudijo, da dosežejo kak opazen rezultat, tako, da tudi nadrejeni vidijo kako dobra delavka je… Iskoristijo vsako priložnost, da dodajo še malo olja na ogenj proti osovraženemu sodelavcu in ga ob vsaki priložnosti potisnejo še malo bolj proti prepadu… To lahko traja tudi leto ali več in treba je vedeti, da taki delijo ljudi v tri skupine:
Na take, ki jim potrjujejo in povelečujejo njihovo superioznost
Na take, ki so sovražniki
Na vse ostale, ki so tukaj zato da jih je treba izkorititi in zavržti
Pri njih je ali si njihov ali si proti njim! V tem času se lahko pojavi tudi nov “sovražnik”, ki se ga lotijo z enako strategijo in to jim ne predstavlja kakšnega pretiranega problema, prav nasprotno, to jim pomaga pri ustvarjanju njihove drame…
Pri svojem delovanju med tem časom prežijo na osovraženega (čeprav ta misli, da je že zdavnaj vse ok) kjer takoj ko opazijo kakšno napako poskrbijo zato, da to izvejo predvsem nadrejeni… To se lahko zgodi tudi pri kakšni kavi, ali poslovnem kosilu… V tem času poskrbijo zato, da so v službi še bolj prijazne in bolj ustrežljive do drugih sodelavcev… Njihova predstava poskrbi za to, da imamo sledečo sliko: na eni strani je sodelavec/ka, ki sicer ni preveč družaben in opravlja svoje delo in zgleda, kot da ga služba ne zanima, na drugi pa imamo superiorno žensko, ki je prijazna, nasmejana, s polno pozitivne energije, ki dela vse za dobrobit službe! Komu je posvečena večja naklonjenost??? Ko so vislice tako pripravljene, je potrebno pritisniti samo še na gumb (ponavadi pri kakšnem nadrejenem z predlogom, kdo bi bil boljši za to delovno mesto – ponavadi kakšen pripadnik iste vrste kot je ta ženska) in zadeva je urejena in taka ženska je uspela priti do svojega cilja – ima čisti der, brez umazanije da lahko nadaljuje s svojo predstavo!
Take ženske in tudi moške je zelo težko takoj prepoznati, saj če pogledamo koliko let rabimo, da vidimo, da imamo takšnega partnerja, kjer je pri partnerstvu pomembna tudi intima je toliko težje to ugotoviti to na delovnem mestu, kjer nekih intimnih stikov ni v tolikšni meri in maska lahko traja zelo dolgo, določeni nadrejeni se zamenjajo in njihova predstava se žačne od začetka pri tem pa se povzroči veliko upostošenja preden se začne rušiti… Enkrat se sicer to zgodi, na tak ali drugačen način saj tukaj velje pregovor “vsak dobi tisto kar si zasluži!” in pri teh ljudeh, ki so kako naj rečem ne čisti narcisoidi (ker oni so pa skoraj neomajni in se v ključnih trenutkih vedno nekako obdržijo) ampak tisti, ki so zaradi nizke samopodobe pridobili narcistične vedenjske vzorce jih ponavadi v trenutku najvišje vznesenosti zanese, ker pri svojem delovanju ponavadi takrat pozabijo da so zelo malo sposobni in s svojimi lažmi prepričajo tudi sami sebe da so najboljši in takrat so tudi najšibkejši, ker pozabijo igrat svojo vlogo in naenkrat se znajdejonv začaranem krogu, kjer njihova maska vse bolj razpada in drugi počasi vidijo niihov pravi obraz kar pa je njihov največji strah in če človek dela nekaj iz strahu potem dela vse več napak… Temu še potem reče samodestruktivno vedenje!
Vendar to lahko traja veliko let in za uspešnost podjetja to, da imamo takšne delavce v svojem kolektivu vsekakor ni dobrodošlo, zato je pomembno če imamo takšne sodelavce, da se jim čim bolj izogibamo, si zavarujemo hrbet in se po nepotrebnem ne izpostavljamo in pomembno je predvsem na to da smo pozorni na tisto kar delajo in ne na tisto kar nam govorijo. Tudi nadrejeni bi si morali zaščiti hrbet in jih čim prej zamenjati!
Našla sem se v skoraj vseh točkah zg9oraj.Problem je ker imava dva majhna otroka.
Čeprav vidim da me uničuje ne zmorem prekinit razmerja.Skupaj sva 20 let,še iz sr šole.
Vedno mu rečem naj odide se odseli,in ko začne pakirat se zlomim in potem ostane.Kaj naj storim da bom bolj močna,ker bo unničil še otročka,jaz bom pa na psihiatriji ali ne bom več mogla živet.Groza me je koliko bolečih stvari mi je naredil,ki se njemu ne zdijo nič takega.Na koncu še verjamem v to da sem jaz tista ki mu ne stoji ob strani in delam scene,sem ista kot mama,skratka vedno me dregne v tisto kar najbolj boli.
Prosim pomagajte mi,napišite kako naj se ga rešim in skratka bnekako delujem z njim zarad malčkov.
Pozdravljena “izhoda ni”,
ganile so me tvoje besede. Poznam skoraj večino tega, kar si napisala. Je izhod, je. Vendar ga moraš najti sama s pomočjo res pravih ljudi.
Morda bi se pridružila skupini za samopomoč, o kateri je že pisala moderatorka. Pridi v torek ob 17. uri na Levstikov trg 5 v Ljubljani. Poslušaj, premisli, morda boš našla nekaj zase.
Ni nujno, da boš v njej našla to kar potrebuješ, vendar vsak poskus, da se rešiš iz devetih krogov Dantejevega pekla je korak v pravo smer.
Pazi nase, zberi še zadnje ostanke volje in ponosa pa bo šlo.
Živjo “izhoda ni”, čeprav izhod je, ampak ga ti trenutno ne vidiš….
Naj ti povem,da popolnoma razumem tvojo stisko in se mi resnično smiliš, ker približno vem kako se trenutno počutiš…
Mogoče bo to malo preveč direktno, ampak sem mnenja da včasi potrebujemo kak tresljal, ki nas predrami iz obupa, ker ni vse tako hudo kot zgleda…
Najprej ti predlagam, da se bolj optimistično naravnaš…:
1. – Ime “izhoda ni” kot rečeno izhod je, ampak ga ti v tem trenutku ne vidiš,
2. – problem, da imata dva majhna otroka; to, da imata otroka res ni problem ampak je največje darilo ki se nam lahko zgodi
3. – da ne zmoreš ni res, v bistvu nočeš (probaj v svojem besednjaku zamenjati besedo ne zmorem z nočem in jo ponotranji, pa boš videla kako ugodno vpliva in nam pomaga)
Pomoč, ki ti jo lahko vtem trenutko ponudim, je predvsem ta, da ti povem, da si ti edina ki lahko in v bistvu moraš pomagati sama sebi… Nobeden drug ti ne bo pomagal. Če te je že prizadel in se tega ne zaveda, te bo prizadel tudi v nadaljevanju… Vsakemu normalnemu človeku, ki nekoga nehote prizadane mu bo zal in tega več ne bo počel…
S tabo se igra tipično igrico “ti loviš” ki je klasika pri ljudeh s osebnostno motnjo…
Za začetek ti predlagam, da se nekoliko umiriš in prebereš knjigo “ne stopajte več po prstih”, drugo kar lahko narediš je to, da si poiščeš strokovno pomoč, ampak nekoga, ki ima izkušnje z Mom, ker te bodo neizkušeni resnično naredili noro, v tem trenutku ne poizkušaj reševati svojega zakona z kakšno zakonsko terapijo, ker te bodo naredili noro… Skratka posveti se sebi in čim prej iztopi iz tega kroga samopomilovanja, če ne drugače moraš to narediti zaradi svojih otrok!
Ne verjemi njegovim besedam, obljubam in lepi sliki ki jo tu pa tam vidiš, ki jo pokaže predvsem takrat ko zagusti… Vse skupaj je igra in to kaj vidiš pred sabo v takih trenukih ni tisto kar dejansko imaš ob sebi… Imaš tisto kar te prizadane, zaradi česar si nesrečna – to je dejstvo!
To je prvi korak, potem pa bomo naprej…
Pozdravljena
Takšen odnos, kot ga opisuješ se ustvarja dolga leta in ima svoje vzroke v obeh. Kadar se počutiš že tako nemočnega je skoraj nemogoče iz tega izstopiti sam, zato je tisto, kar ti lahko svetujem, da si čimprej, ampak res čimprej poiščeš strokovno pomoč. Včasih, kadar pademo v kakšno luknjo in če ni ravno globoka, lahko ven iz nje splezamo sami. Včasih je luknja tako zelo globoka, da potrebujemo reševalce ( z lestvijo in vsem ostalim), drugače nam ne uspe.
Četudi se ti zdi zdaj vse brezupno ali da si povsem brez energije te lahko dober terapevt iz tega spravi ven, ker dokler ne boš imala dovolj moči, da bi sploh videla luč na koncu tunela, ti sami morda ne bo uspelo. Skupina za samopomoč je tudi odlična ideja, saj boš srečala ljudi, ki se soočajo s podobnimi težavami, tam je tudi psihiatrina, ki ti lahko svetuje še posebej, poleg tega je to tudi ceneje, kot če sam obiskuješ terapevta. Največja prednost pa je v moči skupine.
Če tega ne zmoreš zaradi sebe, pa to stori zaradi otrok. Ti to lahko storiš, oni tega ne morejo in oni si takšnega življenja ne zaslužijo.
GittaAna
Draga “izhoda ni”, tudi mene se je globoko dotaknila tvoja zgodba.
Dvajset let?!? A se sploh zavedaš, kako močna oseba si, da si lahko tako dolgo zdržala?
Zdaj ko veš, da gre pri tvojem partnerju za osebnostno motnjo in ko iz drugih zgodb na tem forumu vidiš, da nikoli nikoli ne bo nič bolje, pač pa samo vse huje, daj, zberi še zadnje atome moči in naredi prve korake, da sebe in otroke rešiš.
Nekdokive in GittaAna sta ti napisala vse, tako da niti nimam kaj dodati. Morda samo nekaj iz lastne izkušnje. Jaz sem v odnosu, ko je še trajal in ko sem že vedela za MOM, skušala ves čas imeti v zavesti dejstvo, da nimam opravka z zdravim človekom. In tudi nehala sem z ugovarjanjem, debatiranjem, kar pustila sem, da je govoril, kar je hotel, na zunaj sem mu kdaj celo pritrdila, čeprav se nisem strinjala. Medtem pa sem ohranjala fokus na sebi in na notranjem samogovoru: “To, kar govori, NIMA NOBENE ZVEZE Z MANO!!! To ni zdrav človek. Svojo bolezen meče name. Zaščititi si moram dušo in srce. Ne bom mu dovolila, da me ne uniči do konca.”
Meni je bilo lažje oditi kot tebi, ker nimam otrok, ampak otroci so ti po drugi strani pa lahko tudi motivacija, kot je lepo napisala GittaAna. Oni si takega življenja ne zaslužijo.
Pa tudi ti si ga ne!
Daj, poišči si pomoč. Življenje je preveč dragoceno in prekratko, da bi ga zapravljala v odnosu, v katerem tako trpiš.
Drži se!
Anuk
Ups, tipkarska napaka 🙁
NE BOM MU DOVOLILA, DA ME UNIČI DO KONCA!
Je pa tudi zato tako težko oditi, ker se nam s temi ljudmi dogajajo tudi zelo lepi trenutki.
Zaradi tega je tudi prebolevanje tako dolgo, pogosto traja več let.
Ko me zanese v spominjanje na lepe čase, napnem vse sile, da tiste slike odženem stran.
Trdo delo je to.
Ampak druge izbire nimam.
Sama sem odgovorna za svoje življenje.
Nihče drug ga ne bo “porihtal” namesto mene…
Lp, Anuk
Spomnila sem se še, da sem nekje prebrala, da iti po pomoč v bistvu pomeni “iti po moč”.
V tem ni nič sramotnega. Tipično za odnose z MOMovci je namreč to, da partnerja postopoma rušijo, dokler se na koncu ta res ne sesuje na skoraj vseh nivojih.
Zato trdim, da smo tisti, ki smo dali skoz več takih zvez ali pa smo desetletja zdržali v eni, v resnici izredno močne osebe, ker se v tako krutih razmerah nismo čisto do konca sesuli. Še migamo in iščemo pot ven. Na to smo lahko ponosni.
“izhoda ni”, spremeni svoje ime v “izhod je” in pojdi po moč, ki si jo izgubila v tem odnosu.
Če bereš angleško, poišči kakšne dobre tekste na internetu. Fantastične stvari so že
napisane. Seveda, branje je samo teorija (ki pa je tudi zelo pomembna, sploh v začetku, ker moraš najprej dojeti in razumeti, kaj se ti sploh dogaja), potem pa je treba delati na čisto praktičnem nivoju.
Upam, da si kje blizu Ljubljane in se nam boš lahko pridružila v torek na skupini, čeprav bo morda težko zaradi varstva otrok…?
Lep pozdrav,
Anuk
Ja, “izhoda ni”, seveda! Kar pokontaktiraj me prek zasebnega sporočila. Saj bi jaz tebe, pa nisi registrirana. Se opravičujem za malce pozno reakcijo, ampak zdaj sem par dni forum ignorirala, ker imam ene hujše težave v primarni družini (bolezen)…. ti povem več v zasebnem sporočilu.
Sicer ne vem, če mi ti sploh lahko pišeš, če nisi tudi sama registrirana na forumu.
Če se nočeš registrirati, pa piši GittiAni na tisti “generični” mail…. zdaj se ne spomnim čisto točno, kakšen je tisti naslov… [email protected] ???? in naju bo ona povezala.
Vsem svetujem, da se registrirate, Še vedno boste anonimni, vendar boste lahko med seboj tudi neposredno komunicirali, poleg tega pa bo lažje razbrati, katera sporočila ste že prebrali in katera so nova.
Zadeva je preprosta in brezplačna:
Na prvi strani med over net
http://med.over.net/forum5/register.php
si izberete uporabniško ime, s katero se boste potem vpisovali
elektronsko pošto ( najbolje anonimno, drugače pa v nastavitvah odkljukajte, da ne želite,da se vidi)
ter izberete geslo.
Ko greste na forum, vidite zgoraj modro pasico in na njej napis Prijava in ko se prijavite, boste ob imenih vseh, ki so tudi registrirani, videli napisano možnost, da mu ( ji) pošljete zasebno sporočilo. Če boste zasebno sporočilo dobili vi, potem bo to z rdečimi črkami pisalo na začetku foruma nad prvo modro pasico.
V tej modri pasici ( tam kjer piše tudi prijava) piše tudi zasebna sporočila. Če kliknete tja, pa lahko pridete v svoj predal zasebnih spročil in si ogledate vsa, ki ste jih kdaj dobili.
Če je komu še komplicirano, naj kar piše na
[email protected]
GittaAna
Živjo Njofra,
to kaj se ti dogaja je v takem odnosu klasika… V takem odnosu nikoli nisi in nikoli ne boš vedela pri čem si… Če te je prizadel že 2x (sam mislim da te je veliko večkrat ampak, ker si že “preparirana” tega sploh več ne opaziš) te bo še prizadel! To da se ti smili on ni neumno, ampak tako to je… Rabi te v svoji drami, ki jo ustvarja!
Nasvet: Dobro premisli kaj želiš v življenju!
Odločitev je tvoja!
Pa drž se…