zakaj duda
Po mojem ni nobene potrebe otroka navajati na dudu – potolažiti se ga da tudi na drug način. Da je duda tolažilno sredstvo in da nima nobene druge funkcije ti pove vse. Sama nisem hčeri dala dude – do 13 meseca – ko mi je pediatrinja svetovala, da naj poskusimo z duduo, saj bi si sicer hčera kar prstke pojedla, tako jih je vlekla. In ne vem kje je razlog za to, saj ji čustvene bližine gotovo ni manjkalo, dojile sva se pa tudi do 16 meseca. Dudo ima samo ponoči, in smo na tem, da jo bomo začeli počasi ukinjati – kako bo to izgledalo, raje ne razmišljam. In upam, da naš drugi malček, ki bo privekal na svet septembra, dude ne bo potreboval- sama mu je kar tako prav gotovo ne bom dala.
Pozdrav!
Nekateri otroci jo rabijo, drugi ne – naš je bil tak “sesalček”, da bi me zagotovo čisto izcuzal, ker je hotel nenehno vleči. Če ni bil lačen, pa se je tako crkljal na dojkah, da sem bila nenehno priklopljena. Dojila sva se 22 mesecev, že v porodnišnici sem mu dala dudo – ker je imel tako močan sesalni refleks, da je vseskozi cmokal. Še zdaj jo ima (30 mesec.), in jo odloži samo takrat, ko je v vrtcu – zaspi tudi brez nje, a le tam, doma jo ima takrat, ko gre spat. Očitno je še tako hitro ne bo čisto pozabil, ker ponoči nenehno cuclja (če mu pade ven, je joj!).
Funkcija dude je v tolažbi, če se otrok potolaži brez nje, toliko bolje. Nekateri pa so taki, da jo pač potrebujejo. Sama nisem hotela dati otroku dude – sploh ne, dokler ni steklo dojenje – pa me je “prepričal” z nenehnim tuljenjem.
Kako ga bomo odvadili, ne vem, verjetno jo bomo “podarili” kakšnemu dojenčku… on pa bo tako postal VELIK FANT.
Tinkara
Običajno imajo (dobijo) dudo otročki, ki imajo močneje izražen sesalni refleks, oz. potrebo po sesanju. Pri nas sta obe tako vlekli že od začetka, da sem imela krvave bradavice in so mi sestre v porodnišnici same svetovale dudo, ker sem sploh mlajšo imela kar naprej prikopljeno, zraven pa stiskala zobe. Seveda se je težko odvadit (pri nas jo je dobil Božiček in v zameno prinesel darila), vendar pri nekaterih otrocih zelo pomaga. Nisem apriori za, vendar sem velikorat slišala od kolegic, katerih otroci niso imeli dud (sploh v najnežnejših mesecih), da bi včasih naredile kar koli, samo da bi se ga dalo potolažit. Nam je duda pomagala, pa tudi odvajanje (pri 2,5 letih) smo kar preživeli.
LP
Pri nas starejši ni hotel nobene dude, čeprav smo jih imeli doma celo zbirko. Naš mali pa jo občasno le sprejme.
Rada pa bi napisala samo eno hecno zgodbico, ko sem bila še sama dudlarka.
Baje sem imela že 2,5 leti, ko je zobozdravnik namignil, da bi moralo biti pa zdaj konec dude, ker drugače sledijo ortodontski problemi.
No, in smo šli na počitnice in tam okoli je bilo ogromno muc. Mama se je odločila, da je čas in, ko sem hotela dudo, je rekla, da jo je odnesla muca. Menda sem cel dopust preganjala mačke in zahtevala dudo. Temu se še danes veselo smeji…
Pa en dudlarski pozdrav!
EvaK
Zakaj? Pravzaprav ne vem… a duda kar pride, ker se da z njo dojenčke odlično potolažiti. Pa vendar sem bila sama prepričana , da moj drugi otrok dude ne bo imel (saj veste…odvajanje…). No potem pa jo je dobila. In to že v porodnišnici. PA NE OD MENE, AMPAK OD SESTER. Imela je namreč zelo velikansko željo po sesanju in bi kar naprej vlekla…karkoli…Pa je dobila dudo, kajti jaz sem imela že po prvem dojenju takoj po porodu zelo boleče in vnete bradavice, tako močno je vlekla. Ko bo prišel čas, jo bo morala pa kar muha pojest, tako kot jo je starejši hčerki. Ko je šla popoldan spat, je dudo preprosto pojedla muha. Kako? Ko je zaspala, ji je duda padla iz ust, jaz pa sem s škarjami odrezala cucelj. Ko se je Nina zbudila in videla, kaj se je zgodilo, sem ji povedala za muho. Sprva se ji je zdelo zelo smešno, potem pa je bilo zvečer malce hudo. Tako še dva, tri večere, potem pa je bila duda pozabljena.
Pozdrav!
Darja
Funkcija dude je: STRAN Z NJO!!!
Vsak dojenček, ki veselo cuclja dudo, jo zato, ker so ga na njo navadili starši. Nihče se že ne rodi s potrebo po dudi. To ni naravno.Enako je s stekleničko, če dojiš seveda. Če dojiš, ne potrebuješ ničesar, prav ničesar. In otrok se neverjetno hitro nauči piti iz lončka, prirejenega njemu. Torej, ni potrebe niti po steklenički.
V šoli za starše so absolutno odsvetovali oboje, dudo pa so priporočili le v primerih, da je tvoj otrok en velik “sesalček” in bi rad sesal kar naprej. Ker ga seveda ne moreš kar naprej dojiti, vsakih nekaj minut, mu, če je sit seveda, za malo ponudiš dudo, da zadovolji svojo potrebo po sesanju, ki pa je prirojena. Ko malček zaspi, pa dudo takoj ven iz ust. Kadar je buden in kaže svoje negodovanje na različne načine, naj ne bo prva rešitev tiščanje dudev usta, ampak poskušaj biti izvirna in išči rešitve drugje – da se mali zamoti in pozabi.
Moj dvomesečnik ni navajen ne dude, ne stekleničke. Dudo smo sicer kupili (kavčuk, cucelj v obliki brdavičke, Avent), ker nismo vedeli, kakšen intenziven “sesalček” bo. Potreba po njej se pokaže samo takrat, ko je sit in previt, pa postaja utrujen in zaspan. Takrat ga na postelji nežno stisnem k sebi, ga pobožam, dudo nekajkrat povleče (nato jo obvezno izpljune) in že spančka. Drugače pa, kadar joče, duda ne zaleže (ker ni navajen na njo in tako je tudi prav), ampak je zlata vreden materinski objem, božanje in tiho prigovarjanje.
Simona, prav vsak otročiček je svet zase, zato menim, da je težko posploševati.
Moja hči se je rodila in – že hotela divje sesati. Pa sva se dojili, in dojili in dojili dobesedno do moje popolne fizične (uničene bradavice) in psihične (ni bilo časa za nič drugega) izčrpanosti. Izrazito močan sesalni refleks me je skoraj uničil…
Zelo zelo veliko sem se ukvarjala z njo in se z njo igrala, nikoli ni bila (dlje časa) lačna, mokra, odrinjena v kot, sesati pa je hotela, predvsem po nekaj mesecih, predvsem zvečer – za pomiritev, kljub večernemu ritualu, pesmici, pravljici, nežnostih itd.
Torej smo kupili dve dudici, z eno v ustih je zadovoljno zaspala v svoji posteljici, drugo je držala v roki – za vsak primer…
Dudko je uporabljala le pred in med spanjem do 2 leta – ob izraščanju zobk nam je dudka neverjetno pomagala nekako prebroditi dolge mesece prebujanj, joka itd.
Na njen 2 rojstni dan smo šli v gozd in dudko spustili na rob gozdne jase – za malega Bambija…..
Torej nisem apriori proti – uporaba dudke je odvisna od otroka samega in seveda od tega, kako in kdaj mu jo starši ponudijo!
Lp, Ali
Tudi naju z možem je duda rešila … Najprej sva razmišljala tako kot Simona in sva rekla, da najina hčerka dude ne bo imela.
Vztrajali smo mesec in pol, potem pa enostavno nisem več zmogla, ker smo ob strašnih krčih poskusili vse živo, na koncu tudi tolaženje z dudo. In pogosto je zalegla bolj kot dojenje, bolj kot katerikoli od tisoč in enega načina tolaženja, ki smo ga prakticirali … Ima namreč izjemno močan sesalni refleks, še zdaj pri skoraj sedmih mesecih. Slabe vesti zaradi dude nimam več, ker vem, da sva storila vse, da je ne bi imela. Če se bo zgodba pri naslednjem otroku ponovila, bo prej dobil dudo …
LP
Julija
Pri nas je samo prva hčerka imela dudo, jo je pa pravzaprav najmanj potrebovala, saj ni bila intenzivni sesalček. Kljub temu jo je kot uspešno razvado vlekla skoraj do tretjega leta in pridela rahlo “odprti griz”. Drugi hčeri je kljub intenzivnemu seslanemu refleksu nisem ponudila, sin pa je ni maral- hvala bogu. V prvem letu sem bila obema človeška duda jaz. Nikoli nisem imela težav zaradi sesanja, čeprav je sin v času krčev s kratkimi presledki neprenehoma sesal tudi 4 ure skupaj. Otroci so sicer zelo različni, kljub temu pa se mi duda ne zdi potreben pripomoček; če pomislim na faze “metanja”, “pobiranja” …. pa sploh ne. S stališča higiene pa je tako in tako vprašljiva.
Pozdrav!
Nina
Ja, zaradi “stališča higiene” sem tudi jaz imela krepke pomisleke, sedaj pa se mi duda tudi tozadevno zdi dobra rešitev. Naša mala je ravno sedaj v obdobju “metanja in pobiranja”, ki ga omenja Nina (no, to je že kaka 2 meseca), dudo pač vsakič skrbno operem, pa je … Pogosto jo še vedno prekuham, pa menjavamo jih na vsaj 4 tedne.
Bolj me z že omenjenega stališča higiene skrbi to, da v usta roma poleg dude še vse, kar ji pride v bližino: naramnica hlač, moj rokav, pentlja, ki jo ima medevdek okrog vratu, da o njenih prstkih in rokicah in seveda vseh igračah (tudi plišastih) ne govorim. Vse v usta. Tudi rjuhica. Na previjalni mizi pa tudi prstki na nogicah. Toliko o higieni.
LP vsem!
Julija