Imam eno vprašanje…

Že nekje eno leto neprestano hujšam / se redim, imela sem tudi obdobje, ko sem nekje dva mesece bruhala vsaj 6x na teden, teža pa mi je v tem letu nihala po 10 kilogramov gor – dol (od 62 do 49 visoka 170cm).Je pa zanimivo, da “dietiram”, stradam in sem vseskrajno obremenjena s hrano samo ko sem doma.Kadar sem na obisku pri sorodnikih (babici) jem vse brez problema, še celo več kot sicer, posegam tudi po slaščicah, niti pomislim ne, na to koliko in kaj jem.Doma pa se žrem za vsaki grižljaj, prehranjujem se samo z stvarmi brez maščob in sladkorja, preračunavam kalorije, sem vseskrajno obremenjena s tem.Zakaj je taka razlika? Doma mi hrana ne gre iz glave, tako se obremenjujem z njo, ko sem pa pri babici, mi je pa vse enostavno in niti pomislim ne na to, da se bom zredila ali kaj podobnega.Naj omenim, da doma nismo obremenjeni z dietami ali čemerkoli, vladajo pa rahlo napeti odnosi, saj se ne razumemo najbolje.

Vem, da moj problem s hrano ni v moji teži, saj bi doma hujšala in analizirala vsak svoj grižljaj tudi če bi bila že presuha, saj bi se bala da se zredim.Nekako mi je to analiziranje, štetje kalorij in vsega prišlo v kri, a na to povsem nehote pozabim ko nisem doma.Pri babici z veseljem jem vse njene dobrote, doma pa se na vse pretege upiram že koščku kruha ali ocvrtega zrezka če me doma silijo jest(od same groze, da bom mogla pojesti nekaj, kar me bo naredilo debelo, me spravi v jok, kar na bruhanje mi gre), ki ga nisem imela namen pojesti.Zakaj je tako?

Hvala

Živjo Tikvica,

težko bi težave s hranjenjem ki ga opisuješ zreducirala zgolj na obdobje ko si doma ali pri babici. Glede na to, da stradaš in se prenajedaš že daljše časovno obdobje, bi ti priporočila, da si poiščeš pomoč. Tudi tvoji občutki glede obremenjenosti z zunanjim videzom – strah pred tem, da bi se zredila, kažejo na motnje hranjenja.

Pri motnjah hranjenja s pomočjo stradanja, prenajedanja, oseba rešuje svoje stiske – hrana je zgolj zunanji dejavnik tega kar se v osebi dejansko dogaja. Vendar edino ti sama lahko ugotoviš kakšne stiske ti pomaga tak način ravnanja s hrano reševati. Bruhanje je lahko po eni strani želja izločiti hrano, ki jo oseba zaužije – iz strahu, da se ne bi zredila, lahko pa je tudi simbolno dejanje – na nek način poskuša oseba izločiti “tisto slabo” kar se je v njej nabralo – npr., občutki, čustva, … Kako je pri tebi, kaj opažaš ti?

Da bi lahko prišla do željenih odgovorov, ki si jih zastavljaš je potrebno, da razsikuješ samo sebe. Vprašaj se kaj se je dogajalo preden si začela stradati, se prenajedati? V obdobju preden so se pojavile težave s hrano? Kako si se počutila, kaj si si želela, si dobila kar si rabila, kako vidiš sebe, si zaupaš, da zmoreš, da boš zmogla, verjameš vase,…?

Praviš, da imate doma “rahlo napete odnose”? Kako to vpliva nate – kaj pravzaprav to pomeni? Si opazila, da v primeru prepira z domačimi se to kako poveže s stradanjem, prenajedanjem? Kaj pa izven družine?

Kaj se dogaja preden začneš stradati ali preden se začneš prenajedati?

To je le nekaj vprašanj v razmislek. Ne morem ti dati dokončnega odgovora na tvoje vprašanje, ker ne vem kaj se v tvojem življenju dogaja. Ti sama si največji mojster za svoje življenje in le ti lahko najdeš odgovore na vprašanja, ki se ti zastavljajo.
Poišči si pomoč oseb, ki ti lahko pomagajo in bodo skupaj s tabo raziskovali kaj je v ozadju tega kar se dogaja. Lahko se obrneš na našo svetovalnico ([email protected]), ali na društvo Muza (01/425 03 38), ali na KOMZ – Klinični oddelek za mentalno zdravje v Lj.- 01/ 58 74 953), če si iz LJ.;v primeru, da nisi pa te zanimajo drugi naslovi ali tel. št pa napiši za kateri kraj in ti jih bomo posredovali. Lahko pišeš tudi na [email protected]

Srečno.

Tatjana