zakaj?
stara sem 15 let in se že dve leti bojujem z kompluzivni prenajedanjem. ne bruham. držim v sebi. vsak dan mi je slabo ponoči se zbujam od slabosti. ali mi lahko verjamete da v enem obroku pojem( marmelado ,kruh.nuttelo,zelenjavo,kislo,grenko,jogurt,mleko. niti dihat ne morem. počutim se obupno. imam tudi preveč kilogramov saj se samo še redim. kako naj se lotim. vsak dan si rečem ;jutri pa začnem z zdravim prehranjevanjem. in žal se vsak dan tudi konča z grozno slabostjo. zaprta sem vase. ne želim k zdravniku. ne mi tega rečt vas prosim,ker tega ne bom storila. polna sem vsega tako da se mi včasih zdi da mi bo poču želodec da bom umrla od prekomerne sitosti. zakaj ne morem nehat jest. pomagajte. prosim za malo širši odgovor ker ste edini od katerih prosim pomoč. pomagajte. ne morem več živet tako.
Draga Pika,
Najprej – imeti težave s hranjenjem ni nobena sramota, gre za motnjo, oz. za bolezen. Težave z basanjem s hrano, kot ji opisuješ ti, ima veliko ljudi in predstavljajo samo jedro bulimije in t.i. kompulzivnega prenajedanja.
Rada bi te vzpodbudila, da se o tem pogovoriš z mamo ali z nekom drugim, ki ti je blizu. Čeprav se včasih zdi zastrašujoče, se bližnji potem pogosto odzovejo s skrbjo in željo, da pomagajo na poti k spremembi. Sam se človek namreč težko loti stvari, ki ga tako preplavljajo.
Zelo pomembno bi bilo, da začneš z rednim hranjenjem v obliki 5 obrokov na dan, ki so vnaprej načrtovani in tekom dneva enokomerno razporejeni. To je osnovni način, kako zmanjšati željo po hrani in posledično basanje. Ne gre čez noč, vendar bo boljše, takoj, ko boš z rednim hranjenjem ne glede na kar koli vztrajala teden ali dva.
Oglasi se še kaj, če želiš, lahko pa se oglasiš tudi v kateri od samopomočnih skupin, kot sta Muza ali Ženska svetovalnica, če se o tem nočeš pogovoriti s svojim zdravnikom.
Pogumno,
Marija Anderluh
Oj!
Ali morda veš kaj bi lahko bil vzrok tvojega prenajedanja? Ker jaz imam tudi s tem probleme, ampak samo takrat, ko sem živčna (na žalost velikokrat). In se sedaj trudim takrat s čim drugim zaposlit ali sploh ne tako živčno reagirati nakakšno situacijo.
Razumem te, da nečeš iti k zdravniku, ker tudi jaz nisem hotela. Sedaj se trudim, da si vedno rečem, da ne potrebujem te hrane in mi z močno voljo pogosto celo uspe. Le verjeti moraš vase, da ti bo uspelo.
Bom držala pesti zate!!
Cau piki
tudi jaz imam podobne probleme.sicer se mi zdi, da mi gre na bolje, v bistvu sem bla ze en mesec cist v redu, nisem se prenzirala, zdej mam pa mal tezave in ze spet tri dni zrem. ce zelis se lahko skupaj lotiva problema, zastavljava si male cilje, ki jih poskusava uresniciti in tako pocasi prideva do cilja. za vedno… morda se nama se kaksna pridruzi… kaj pravis