Lepo pozdravljeni,

ne vem ali je res tako slaba situacija, ali pa imam resnično zahtevno partnerko, ker saj ne vidim nekega hudega problema, ampak vsakodnevno partnerkino teženje mi preseda in izgubljam živce.

Situacija se je v zadnjih treh letih zelo poslabšala, skupaj sva 13 let, od tega živiva v hiši 7 let. Sva brez kreditov, pred 7 leti sem kupil starejšo nedokončano hišo v 3. gradbeni fazi in jo potem v enem letu dokončal, ker sva pričakovala naraščaj.

Takrat je bila partnerka brezposelna, saj po porodniški ni dobila službe, saj je bila pred tem zaposlena več let za določen čas. Oba sva univerzitetno izobražena, ona dela kot osnovnošolska učiteljica, jaz pa sem tudi v državni službi. Pred 13 leti, sva bila oba na istem, z nekje 1200 EUR začetne plače, ona takrat do izpred parih let ni mogla napredovat zaradi zamrznitve javnih financ, jaz pa sem vmes menjal del. mesto in prišel na kar visoko del. mesto v javni upravi, tako da je bila za moje pojme plača kar udobna, danes zaslužim nekje okoli 2200 EUR, ona pa je pred enim napredovala v naziv in dobi okoli 1400-1500 EUR.

Kje je torej problem? Že par let poslušam negodovanje od partnerke glede plač, češ da vsak delavec že zasluži 1500, primerja se s sodelavkami, ki imajo može lastnike podjetij in direktorje firm, da imajo to in ono, da pravijo da imajo svojo plačo samo za svoj luksuz in da ali ne bi še kaj delal da bi rasel, napredoval, nekaj dosegel, zaslužil več, da si bi lahko kaj privoščila, da sedaj hčerkama ne moreva omogočiti nič, da drugi omogočajo otrokom ogromno doživetij in dejavnosti, dopuste itd…

Naj povem, da gremo vsako leto na morje (sicer hrvaška) 2x po 10 dni, za 5 dni v kranjsko goro, ali drugam v malo boljše nastanitve po Sloveniji. Otroka imata vsak teden 2 izvenšolski dejavnosti glede interesov, vmes gremo 2 ali 3 letno za čez vikend/praznike v kakšne hotele, glamping itd in veliko enodnevnih izletov po Sloveniji. Meni se zdi to čisto dovolj, partnerka pa kot da to ni nič oziroma minimum.

Skratka, po besedah partnerke iz mene ni nič, sem en navaden uradniček (njene besede), plačo imam mizerno, skratka sam negativizem je je, vsi so bolj sposobni od mene, doma so drugi bolj pridni kot jaz, skratka nobene pohvale ali kakšne hvaležnosti do moje strani.

Ko sem ji odvrnil, da v bistvu ona ne bo z napredovanji nikoli prišla kot učiteljica do takšne plače kot jo imam sedaj, je rekla, da se ona vsaj trudi, da napreduje hodi na izobraževanja in se izpopolnjuje in raste, jaz pa da sem kar zadovoljen tako kot imam sedaj. Ko ji rečem da sem jaz prišel kot mlad na takšno del. mesto, ki ga drugi čakajo po 10, 20 let in da imam omejeno napredovanje za plačne razrede, saj avtomatsko vsake 3 leta grem gor za dva plačna in da imam do platfona še samo 6 let, mi odvrne da bi lahko počel kaj bolj donosnega kje drugje in mi stalno teži da naj si najdem službo kje drugje.

Glede financ se vedno skregama, vse položnice plačujem jaz, edino šolske izdatke za otroka (položnice) plačuje ona, svoj 5 let stari avtomobil sem ji dal v uporabo lani, ko se ji je njen pokvaril, sam pa sem kupil večjega družinskega za 52000 EUR, ki ga uporabljamo za družinske izlete in jaz za sebe. Edini strošek glede avtov ima gorivo, ostalo uredim jaz.

Meni se zdi, da nam ni hudega, saj ne rabim gledat na vsak denar pri nakupih, res pa je tudi, da si ne privoščim kar nekaj, kar mi pade na glavo, večino dohodka porabim, mogoče na koncu meseca trenutno ostane kakšnih 400 EUR, kakšen mesec pa tudi nič… Torej daleč od neke bogatije, najhuje pa tudi ni, saj imam sodelavce s podobno izobrazbo, pa imajo okoli 1200 eur plače, pa ne jamrajo in živijo dokaj podobno življenje kot midva, mogoče edino avte imajo starejše, drugo pa dokaj podobno…

Meni se je za malo sploh kregat okoli financ, verjetno bom ostal na tem delovnem mestu do konca penzije, ko vsaj ne bi toliko težila, ker drugih problemov nimava.

Ali je mogoče res kaj narobe z mano, da sam ne opazim in je njeno nezadovoljstvo upravičeno?

Spoštovani Krnekdo12,

ob vaši zgodbi se mi najprej utrnejo misli, kako lahko bi uživali in se brezskrbno prepustili življenju, saj vam na hitro (materialno) res nič ne manjka, a brez lekcij in izzivov, ki jih imata, bi življenje kmalu postalo enolično. Navajate, kaj vse ste/sta zgradila in dosegla v življenju, imata redni zaposlitvi, sta neodvisna…, skratka materialno preskrbljeni. Brez dvoma ste na vse, kar ste dosegli z lastnim trudom in znanjem, lahko ponosni.

Kje so izzivi? Zdi se, kot da ne glede na to, da za večino stvari in dobrin poskrbite, vaša partnerka ni zadovoljna, ni izpolnjena, nenehno vam očita, vas obsoja, razvrednoti. Občutek je, da nikoli ni dovolj, kar naredite, dosežete, ničesar ne naredite prav, skratka zanikanje dejanske resnice, kateri ne morete nikoli ugoditi, kljub njenemu obstoju. Na drugi strani ste vi, kot skrben in odgovoren partner in oče, ki prevzemate večji del finančne varnosti. Kljub skrbi za družinske člane in njihove interese, vam nenehni in neutemeljeni očitki, jeza in nezadovoljstvo s strani partnerke postajajo izjemno moteči, stresni, nerazumljivi, saj jemljejo ogromno energije in vam vzbujajo dvome. Ne veste, kako ji še ugoditi. Vaša partnerka vam preko glasnih očitkov in nezadovoljstva nevede projicira svojo globljo zanikano bolečino o lastni nevrednosti in nesprejetosti sebe, o svojih manjvrednih občutkih, tudi tako, da vas daje v nič. To je njena bolečina, s katero se bo morala soočiti. Vi je ne morete pomiriti, saj je to tudi vaša bolečina, ki jo navzven blažite z dosežki, dobrinami in ugajanjem drugim. Naredite vse, da bi bili drugi zadovoljni, a vaši ženi kljub temu ni dovolj. Morali se boste naučiti postaviti zase. Vprašanja za vas: od kod vam je zgodba poznana? Kakšen odnos je imel vaš oče do vas, mati? Komu ste se morali dokazovati, pojasnjevati? Komu ste morali zadostiti, a nikoli ni bilo dovolj? Koliko ljudem dovolite, da prestopijo vaše meje? Česa vas je strah?

Velik del vajinega življenja temelji na materialnem svetu, ki nikdar ne more zadostiti pravi življenjski radosti. Ljudje imajo različne službe, a v njih niso zadovoljni. Počnejo različne stvari, ki so zadovoljive le navidezno, za kratek čas. Primerjanje z drugimi, tekmovanje na ravni dosežkov, imetja je odraz notranjega nezadovoljstva s sabo. Vedno znova je treba potešiti svoja globlja neuresničena hrepenenja, čeprav z nepotrebnim nakupom.

V odnosu se bosta morala zazreti globoko vase, v svoje otroške rane in se spoznati ter soočiti z najranljivejšimi deli sebe, tistimi, ki jih najbolj zanikata, obsojata. V skupen odnos vlagata oba, zato sta odgovorna vsak za svoj del. Potrebna je le odločitev zase. Nehajta se primerjati z drugimi – zunanji dosežki niso merilo za vajino zadovoljstvo v življenju. Začnita se pogovarjati o tem, kako se počutita, o občutkih, da vaše površinske odnose znova oživita. Vzemita si čas zase in pojdita sama na sprehod v naravo. Začnita drugače, kot do sedaj. Prisluhnita drug drugemu, kaj si želita, kaj pogrešata, kaj vaju ohranja skupaj, kaj vama je všeč na drugemu, izognita se vsem sodbam in očitkom, kaj bi kdo moral. Pohvalita se, pohvalita drug drugega. Pomembno je, da nekoč prideta do spoznanja, da sta vredna, da sta v redu takšna, kot sta, da sta sprejeta takšna, kot sta, z vsemi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi, da se nikomur ni potrebno dokazovati. Ne gre za finance, nič ni narobe z vama, ta del je le pokazatelj, da je potrebno pozornost usmeriti na vaju in vajin čustveni del življenja. Ko bosta začela postopoma odkrivati tančice medsebojne povezanosti, razumevanja, skupnih trenutkov, ko bosta sama narekovala in vplivala na vajino zadovoljstvo, bosta spoznala, da so vse druge zunanje stvari minljive, navidezne, zavajajoče in nepotrebne. Odnosi in ljudje smo tisti, ki si zmoremo v življenju ustvariti pravo zadovoljstvo. Ko bosta začela vnašati spremembe v odnos (npr. vsak govori le zase, kako se počuti), se bodo vsi odnosi okoli vaju začeli spreminjati. Če vama bo lažje, lahko poiščeta pomoč psihoterapevta, da vama bo v oporo skozi proces globljega samospoznavanja. Vse dobro.

Srečno na vajini poti želim.

Barbara K. Novak, zak. in druž. ter.

Pošlji jo nekam. Pa me zanima kako bo potem živela. Nikar si naj ne misli, da bodo bogati stali v vrsti. Ti samo živi tako kot ti je všeč. Kaj ti pomaga večja plača, če boš v nenehnem stresu, potem pa te bo kap. naj se tvoja grebe in se dokaže. Saj se ne bo. Kdo je potem tukaj zguba?

Imel sem soraj da enak primer pri. Stem, da sem oz. imam kredit in ne tako veliko plačo.

Po večini skrbel sam za vse, še njene pufe pomagal krit. Ona pa veselo zapravljal več kot je lahko. Tudi veliko sma se pogovarjala o teh zadevah, da bi jo spravil na realna tla. Ampak vseskupaj je bilo zamanj.

Ko pa sem prišel tako daleč, da sem sam potreboval njeno pomoč…pa je enostavno spakirala kovčke in odšla z drugim ter unicila družino v katero sem do tega trenutka vlagal vse.

Probajta se pogovorit in resita to kar imata.

Lp

Se kar strinjam z mnenjem moderatorke gospe Novak. V vaši družini se vse preveč vrti okrog materialnih stvari. Imate dobro službo, prav tako žena. Ker ji je prelepo in ker prav nič ne dela na svoji osebnostni rasti, se ukvarja le s hedonizmom in plehkimi potrošniškimi idejami. Primerja se z drugimi in se obnaša kot razvajena princeska.

Zakaj se tako trudite ustreči ženi? Vi niste njej razen izkazovanja ljubezni in pozornosti ter skrbi za otroke prav nič dolžni. Zakaj bi moral moški v družinski proračun prispevati več kot ženska? Saj smo menda enakopravni. Vam priporočam malo dela na lastnem egu, ženi pa na emancipaciji.

Jaz imam 5x višjo plačo kot žena, nič nam ne manjka, v hedonističnem smislu pa si privoščimo mnogo manj kot vi. Na morje gremo za en teden na leto, včasih malo v hribe in na vikend. Kupil sem manjšo kmetijo, kjer se žena lahko zamoti z delom. Je zadovoljna, traparije ji ne hodijo po glavi.

Zal je ljubosumna nate ker zasluzis boljs kot ona.

Primerja te z ljudmi ki imajo se visje place da bi se se ti pocutil kot drek .tko kot se ona.

Bos mogu fejst zaropotat.pa predlagam da zacnes denar dajat na stran da mas kak e viska ne pa vse zapravt. Ker grem stavt da ona spara ker lahko.

Če bi vaša žena imela mene, bi si privoščila 5 krat manj. Čeprav imam denar mi niti na misel ne pride da bi ga zapravljal zato, da mi bodo prijatelji in znanci nevoščljivi. Sam namreč ne vidim nobene potrebe, da bi se moral z denarjem važiti in tako dvigovati samozavest.

Jaz bi tako žensko takoj v rit sunil,…

Je pa tudi najbrž res, da sem pri svoji 51 letih samski tudi zato, ker sem malo preveč šparoven. Ampak menim, da je bolje da sem samski, kot pa da dobim žensko zaradi denarja,..

Menim,da se vaša partnerka preveč primerja z ostalimi in vse ji je tako samoumevno … Saj je lepo,da strmi za uspehom ampak na drugačen način kot to počne sedaj,da vam očita zakaj niste “bolj iznajdljivi” ,da bi si lahko privoščili vse kar očitno vidi pri drugih ,a se ne zaveda koliko ti ljudje delajo pod kakšnim stresom so velikokrat .

Zakaj ne uživa v svojem življenju ? Zakaj se primerja z drugimi? Zakaj je nesrečna in brez motivacije,da tudi ona kaj dodatnega napravi za zaslužek ? Zakaj to pričakuje od vas ?

Vaša partnerka ima verjetno kar nekaj težav z lastno samopodobo,ki jo želi zakrit na način,da pred vse postavlja materializem .Seveda je denar pomemben in vsi ga imamo radi tako ali drugače ,ne more pa denar kupit osebne sreče ,saj bi potem res bogati na svetu bili vsi srečni pa temu ni tako,veliko njih ima težave z alkoholom kot pomirjevali in drogo.

Ko bo imela naslednjič želje,da se lotite novega posla ji lepo odgovorite,če jo karkoli moti lahko to sama spremeni ali pa si kupi svoj avto in plačuje svoje stroške sama ali pa ji predlagajte,da bosta vse delila na pol.Verjamem,da ste dober mož in starš in,da nudite res veliko… Rekla bom tako …Naj bo hvaležna,da vas ima.

Nisem prebrala do konca. Imam diplomo. Ne bom povedala iz česa, da me kdo ne prepozna. Zaslužim 800 eur. Vidva sta daleč nad povprečjem. Jaz vidim tu samo 1 problem. Ne ljubi te. Pol bo pa mim prišel en brezposelen klošar se bo zaljubila in ji bo plača visela dol. Vprašaj jo to.

Ow my god. K sreči nima tolk denarja, meni se ne bi dalo toliko potovat in dopustovat. Ubogi otroci, ko ene **** po izletih in dopustih. Aja za to je moja hči najboljša, ker ji ni zreba tolk capljat okoli. Je lepo doma in se uči.

jaz sem baba in ti povem,da tvoji razvajeni babi z razrascenimi perutmi manjka, da jo enkrat orenk naderes in postavis na svoje mesto.

daj ji vedeti, da gres lahko tudi po svoje, da ti ne manjka priloznosti in da lahko ona pptem sama zivi s svojo bedno placo. In to si tudi resno misli.

Sama imam solidno sluzbo v javni upravi in partnerja podjetnika ki dela cele dneve. Sama skrbim za otroka, tudi financno. Poloznice vecinoma placam sama, za dopust nekaj prispeva partner. Za svoj avto sama placujem leasing. S svojim delom ne zasluzi veliko, mora pa pomagat svoji mami, ki ima dolgove. Ce karkoli recem glede denarja me takoj napade da samo ponizujem. Sem ze v totalni depresiji glede financ, zato mislim da vasa partnerka nima kaj nergat. Lahko je samo hvalezna, da financno skrbite za druzino.

Ne ceniš se dovolj, zakaj bi te potem ona? Sleci krilo in obleci hlače, ker ženske res ne prenašajo copat. Postavi meje, bodi alfa! Vpiši se v fitnes. Ona pa v resnici ne potrebuje še več denarja ampak, da poskrbiš zanjo še v kakšnem drugem smislu. Vsaj 3x na teden in ne na leto. Če tega prav kmalu ne bo dobila od tebe, bo pa od koga drugega.

Sterej to razvajenko nehvaležno in nesposobno, ker če ne te bo ona na stara leta. Sama ne ve, kaj bi sama s sabo.

…kako si lahko z 2200 neto in zenino placo privoscite toliko pocitnic, vikend paketov, Kranjsko in se avto za 52 €?:-)))

Povejte mi ta magicen recept, prosim:-)) Moji prihodki so visji od vasih, pa si ne privoscimo toliko in imamo samo enega otroka…

Dobra ta,da ima ze vsak 1500place….privatniki imajo zadnji dve leti kar minus….

Sicer,ce zeli privatnika naj ga ima…me res zanima,ce bo tako srecna in mirno spala (13let )hahaha

Pa kje najdete tako nehvaležne ***. Tako lep proračun…  in se pritožuje, vse plačas, ni ji treba skrbet za nič….  steraj jo v tri pikice.

Kako bi živela če bi bila na minimalcu, pa vseeno preživimo in tri obroke spravimo k kruhu tudi brez državnih pomoči,ker so bili cenzusi zelo nizki za dodatne pomoči in če si imel košček zemlje si ostal brez vsega

…. babo mas…. Pika lp

Čaki malo, 3700 eur mesečno ne ga spat da s tem ne moreš lepo živet? Jaz služim sam 5x toliko mesečno pa imam mesečno stroškov za jurja z najemnino hrano res da nimava otrok, ne ga srat. Res da nimava kreditov in tu niso dopusti vsteti