zafrustrirana
Ful sem zafrustrirana,mogoce si vse prvec vzamem k srcu,ne vem.Sem stara 33 let,bi sama o sebi rekla,da sem intiligentna,simpaticna.Samo zadnje case se pocutim,tako izgubljeno,ce sem z kolegicami,ali v druzbi,kje so mlajsi,ki me vprasajo,zakaj nisem porocena,si super punca,me to tako zaboli.Saj si nisem te poti sama izbrala,jaz bi si tudi zelela,da bi bilo drugace.
Postajam vse bolj zalostna,nisem si mislila,da ima to veze z leti,da se cim bolj slabo pocutim,kot en “looser”vem,samo,da na silo,si partnerstva ne bi nikoli zelela,ter familije,pa vseeno se pocutim grozno.Postaja me vse bolj strah,saj sem zenska,nimam vec veliko casa,kaj se tice ustvarit familijo.
Samo si ne morem pomagat,ne morem se zaljubit povsem ne v te moske,ko vem,da ne bi bila edina,ali ki niso to,kar bi zelela.Ali pa so super,samo jaz ne zmorem obcutkov za njih.Tako me je strah,zdi se mi,da izgubljam cas,ki ga se imam malo na razpolago,strah me ja,da bom ostala sama.Ker sem se sama tako odlocila,dokler si nisem sigurna,se ne morem spustit v kaj globljega,na tak nacin si ne zelim druzine,otrk,ne za vsako ceno.
Kaj naj naredim,sem stara,prestara,zivim zivljenje kot ena 20letna navzen,notranje pa imam obcutek,da me bo pozrlo.Ta strah me spremlja vsepovsod,sem clovek veselja,po drugi strani pa mi ne da miru,saj ne morem zivljenja zivet kot ena 20letnica,ker povsem,drugace razmisljam.
Strah me je,da nisem sposobna neke stalne veze ali obcutkov,leta minevajo,jaz pa postajam vse bolj crnogleda,pocutim se kot clovek,ki se je izgubil,kot en looser.Sem rada za bilo kaksne nasvete,lp
Najbolj zanimivo v življenju je to, da opazimo točno tisto, kar ljudje menijo, da se ne vidi. In sem spada tudi strah, vsi ga opazijo in občutijo, saj si ne znajo razlagati kaj to je, ampak občutijo pa vseeno.
Ljudi privlači tista nevidna energija, in ravno ta energija se ne da skriti, je edina resnica, ki pa jo ljudje ne vidimo,ampak občutimo in v tej resnici se skriva tudi strah.
Živeti je treba veselo in polno, pa vse pride na pot.
primož
Ja, ljubi bog, ko sem prebrala tvojo zgodbo sem si rekla; Mat, kakorkoli že obrneš nikol ni prav.
Če ti rečem, da sem za leto mlajša, ločena z dvema otrokoma, ti bo verjetno bolj jasno čemu se čudim.
Ma, kako je to življenje zakomlicirano a ne?! -:)
Veš, tudi sama sem se ubadala pred cca letom z lastnimi frustracijami (seveda iz čisto kontra razlogov kot ti) in, hja tudi to me je mučilo, kam zdaj pašem med samskimi se nekak nisem čist našla, tud med poročenimi ne, najboljš, da se identificiram kar kot “loser” in dodam še “divorced” spredaj………….
Torej, ali pa uberem, drugo pot, skenslam frustracijo in etikete kot so “ločena” itd…..- to je zagotovo na kratek rok težja pot, vendar na dolgi rok edina, ki daje zmago….
Si si šla kdaj dobesedno prevajat besedo loser – PORAŽENEC. Mene ta prevod strese. Nisem poraženec, sem samo učenec in življenje je moj učitelj.
In priznam tudi sama se kdaj počutim kot 20-letnica, imam trenutke, ko se mi zdi, da bom “poletela”….in to je prav čudno (menda) tako vsaj ocenjuje okolica, bi blo bolj primerno (pravijo najpametnejši) če bi zgledala žalostno, strogo resno, prizadeto v glavnem potolčeno…LOL
Evo, zdaj sem ti približno opisala svoj vidik in mojo zgodbo. In kaj lahko narediva kot povzetek najinih zgodb, popolnoma različne sta si, pa vendar je z obema nekaj hudo narobe – japaja, pa menda ne bova dovolile, da nama to vsadijo v um.
Veš kaj, draga Anna, verjetno si zrel in igriv deklič, ki razmišlja spontano. Ne delej si družine na silo, ne sprejmi moškega zato, da utišaš “njih”,ki se tako zelo čudijo tvoji samskosti in distanciraj od sebe vse, ki pričakujejo od tebe nekaj kar bi lahko imenovali za “klasiko” življenja. Pojdi svojo pot, poslušaj srce, dovoli si in bodi iskriva ter predvsem mirno pluj skozi vsakdan, nič ti ne uide…..vse je še pred tabo.
Živjo!
Mogoče samo en kratek nasvet: začni delati na tem, da se ti na področju odnosov z moškimi kaj dogaja. Npr. delaj na tem, da imaš od časa do časa kakšen zmenek, da malo treniraš te relacije, lahko z moškimi, ki ti sploh niso preveč všeč, gre samo zato, da ostaneš v formi in da se znaš obnašati z moškimi. Mogoče bi šla pogledat na net, forumov za zmenke je veliko npr. ona on, kupido, poljub. Vendar pa ne pričakuj preveč, vse jemlji kot en šport, kot ohranjanje in negovanje kondicije za stike z moškimi. Potem se ti bo nekega dne zgodilo, da pride mimo pravi!
Kakšen dober namig boš našla v knjigi “Moški in ženske na zmenku” John Gray.
Lp
Lahko je reči, poskrbi, da se ti kaj dogaja. Leta tečejo,vsi okoli imajo družine, vsak ima nekoga, s komer se lahko pogovarja, ki ga je kdaj vesel… Če si sam, nihče niti ne pokliče in vpraša vsaj kako si, kako si preživel dan. Vse stvari premlevaš v sebi, niti pogovarjati se ne znaš več. Kmalu se čutiš odveč povsod in v vsaki družbi. In ko postane bolečina prehuda in je ne znaš skriti, izgubljaš še tiste redke prijatelje. Pa ne, da bi te namenoma odrivali, pač ne spadaš v njihov svet.
Vem, ni ravno nasvet.
Če boš znala in zmogla preseči ta občutek samote, bo mogoče šlo.
Hvala Maxi,za tvoj nasvet.Vem,da imas prav,seveda si zelim,da bi bilo drugace.Nisem clovek “klasike”ceprav si vcasih zelim,da bi bila.Razumem tvoje stalisce,seveda je tezje,kot moje.Me res veseli,da tako razmisljas?
Poskusam sledit mojemu srcu,samo,saj ves,v kaksni morali smo vzgojeni,ki da enemu vedno vedet,kaj pa je z tabo narobe.Starsi,okolica,ki enega vseeno nekako zavirajo na poti srece.
Moram ti rect,da si zame pogumna oseba,imas otroke,pa vseeno,si ti ta,ki mi je dala dober nasvet.Sedaj bi lahko rekla,ti si ta,imas vsaj otroke,jaz ne?bi bilo narobe,po mojem,si tudi ti nisi tega zelela.Moram rect,da si mi dala pogum,da ceprav me dostikrat zanese,da se pocutim slabo,zaradi let,ter strahu,da ne bom imela svojih otrok ter druzine.Seveda si ne tega ne zelim,po drugi strani pa ne morem drugace,dokler nimam osebe zraven sebe,ki jo najbolj ljubim,ter ta moski tudi mene,ne morem,drugace razmisljat.
Je res komplicirano,strah me je,res imam rada otroke,ter si njih zelim,samo ne pod taksnimi pogoji.Tebi zelim,da ostanes naprej polna poguma,ter,da tudi ti gres svojo pot,ter ljubeznijo do otrok,mislim,da je to najvecja sreca.LP
anna,
življene je res čudno. Nikoli nam ni prav.
Jaz imam pri tvojih letih dvojčka, moža in občutek, da imam vsega dovolj! Vem da nisem prava, ki bi ti lahko dala nasvet.
Dolgo sem razmišljala zakaj sem tako nezadovoljna s sabo? Zakaj si pa ti nezadovoljna s sabo? Odgovor je enak: posvetiva si premalo časa! Vzami si čas za stvari, ki te veselijo: pojdi na masažo, telovadbo ali v kino! SAMA! In uživaj v vsakem trenutku s sabo! Ko boš prišla do točke, ko si sama s sabo zadovoljna, boš to tudi izžarevala in okolica se bo drugače obnašala.
Na vprašanje zakaj nisi poročena in nimaš otrok pa z nasmehom odgovori, ker ti tako odgovarja, da imaš čas zase, svoje hobije in interese. Verjemi mi, marsikdo ti to zelo zavida (trenutno tudi jaz).
Uživaj!
Ja, tudi js bom drugo leto 30… In me je kr malo strah… Sploh se je en kup prjatlc poročil letos, ene so v resnih zvezah… Kakšna ločena pa se tudi najde. staršem dam pol njo pod nos (‘A bi rajš da sm že 2x ločena ipd.?’ al pa da me tip pretepa?’ pol mi dajo pa mir) – Pa držim pesti za vse vas ločene, da v drugo gre bolje – osebno poznam par ki sta že dolga leta skupaj, pa je bil to 2. zakon!!
Saj me tu in tam še kdo osvaja… Tud kakšna iskrica kdaj preskoči… Sam nekako ni to ’tisto’ – al vizualno ni to to, al pa me je kaksna druga lastnost odbijala…
Vem, da privlačimo (fajn) ljudi če smo veseli, navdušeni in polni energije, a zaradi različnih razlogov še ‘delam na tem’;))
Drgac pa, sm se celo vclanila na kupid.com;)) Kolegica je bla na par zmenkih na ta racun in sm se še js opogumila…
(Vendar pazi, da je javen prostor, po moznosti sredi dneva, da poves kolegici kam gres… Da na zacetku ne poves, kje si doma…)
Dvojcici, dala si res dobr nasvet – pac reces, da ti trenutno tako odgovarja… V bodoce pa, kaj se ve?
(Js sm ponavadi pr kakih iks ljudeh vedno citirala mojo staro mamo – 3 dni pred smrtjo je se vedno zadost casa – pa je ponavadi tud bil mir;))
Drgac pa mi je bla tud fajna knjiga Rules – o tem, kako obnasati se na zmenkih itd. (seveda ce spoznas nekoga, ki jih potem delas na njih;) in pa Louise Hay Zivljenje je tvoje.
