zadrževanje blata
Šele pred kratkim sem se pridružila forumu, ampak vseeno, ali ima katera izkušnje s tem, da je otrok zadrževal blato. Pri nas se to dogaja kakšno leto. Star je 3 leta, na blato pa gre samo takrat, ko mu dam plenico-sicer je že od drugega leta čez dan brez-in gre po kosilu počivat. Če se pazi pri babi, ki stanuje 5 km proč od nas, pa sploh ne kaka. Potem zadržuje, blato se seveda suši, pa čeprav veliko popije, in potem ga boli. Če ne kaka 3 dni, mu dam žličko sirupa Prorektal-po navodilih pediatra, in iztrebljanje je boljše. Ampak kako naj ga odvadim, da ne bi zadrževal blato?
Hvala za pomoč in lep dan vam želim
Vesna
otroci svoje iztrebke pojmujejo kot del sebe. zato je treba njihov kakec v kahli tako zelo hvalit, ga spoštljivo pospravit in tko. Gre za posebno fazo v psihičnem razvoju otroka o kateri ne vem veliko ker nisem psihologinja, vem pa da je problem pogost in strokovnjakom znan. Tako zagotovo obstajajo kaka strokovna navodila in nasveti v zvezi s tem, malo pobrskaj po strokovni literaturi. Morda bo pa kaka mamica o tem vedela več in ti kako knjigo priporočila.
Samo tako ugibam, ampak morda pa babica nima dovolj “spoštljivega odnosa” do otrokovega kakca in ga zato otrok zadrži zase….
Mi smo pa po navodilih pedeitra naredili takole. Vsako kakanje je prineslo sonček, ki smo ga narisali na koledar. Ko smo zbrali 10 sončkov( lahko tudi manj, odvisno kako se zmeniš z otrokom), smo dali nagrado- nekaj malega( balon, pobarvanko, mali avtomobilček, barvice, liziko, pač kar si otrok želi, mora pa res biti nekaj malega), pa smo spet šteli naprej do naslednje nagrade. Če vmes ne kaka, se začne od začetka šteti. Naj pa bo vedno ob istih urah, naprimer zvečer pred kopanjem in na postane ritual. Po nekaj nagradah, smo omejili na 15 in pozneje še na več sončkov. Po 2-3 mesecih smo brez nagrade in tudi sončkov ne rišemo več, ampak redno in brez pregovarjanja kakamo. Poizkusite, mogoče bo pa pomagalo, saj je vse samo v glavah…
Joj, VesnaG, moja skoraj triletnica je imela take tezave ze nekako od enega leta. V plenicki smo pogosto videvali bobke. Z enim letom je sla v privatno varstvo, z dvemi pa v vrtec. Ce je kaj povezano s psiho, je morda vzrok ravno ta odhod v varstvo. Kdo bi vedel… Zdaj smo skoraj mesec dni brez dnevne plenicke in pri lulanju sploh ni nesrec. Ampak kaksne travme prezivlja cela nasa druzina zaradi tega nesrecnega joka ob kakanju. Noce niti v kahlico niti v skoljko niti v plenico. Po pet dni zadrzuje, hodi vsa nesrecna okoli (vetrovi) in po portulacu (tri dni jemanja) zacne se vedno bolece iztrebljati. En sam krik bolecine je in skozi jamra “mami daj ven, pomagaj”. Tako. Napisala sem, ker sem zelela malo pojamrati. Ce pa kdo ve za kaksno finto – dobrodosel!
Tudi mi smo imeli probleme s kakanjem. Začaran krog. En dan nič, potem je bilo blato trdo, iz strahu pred bolečino je raje stiskal, en dan ali dva, potem spet še bolj trdo blato in tako naprej. Poskusila sem marsikaj na lepo, a nič. Dokler se nisem razjezila in dobedesno ukazala, da je treba kakat vsak dan. Če sam ne vpraša med dnevom, pa zvečer. Na tla smo dali brisačko in je kakal čepe. Ko se je navadil na ta red (cca 2 meseca) smo prešli na školjko. Sedaj ko se je zadeva unesla, pa mu ne težim, če ne kaka vsak dan. Bistvo je, da gre, ko ga tišči. Takrat je imel tri leta. Kaka pa vedno doma. Če smo kje drugje, stiska do doma.
Moja prijateljica je bila s sinom pri psihologu, ker je pri skoraj štirih letih kakal samo, če mu je dala plenico…. Drugje seveda ni kakal…
Razlog je bil taksen kot je napisala cicamica; otroci pojmujejo blato kot del sebe in nekateri imajo probleme, da se od njega ločijo-tako nekako…
O tem se je treba z otrokom pogovrjati… Še najbolj pa pomaga risanje.
No, prijateljica je po navodilih psihologa na steno v WC-ju nalepila listek, kamor je sin vsakič narisal svoj kakec, ko je opravil (velik, majhen…) To mu je bilo zelo všeč… Po dobrem tednu je bil problem rešen…
Pa uspešno…
Joj, kako se mi smilite, še posebno pa vaša punčka. Kaj pa če bi poskusili z donatom. Donat precej zmehča blato. Vsak dan naj spije majhen kozarček, pravilno količino boste odkrili ob redni uporabi. Na začetku bi ji ga jaz dala kar malo več, pa tudi če bi bilo malo driske, samo da jo ne bi bolelo. Pa ne bi ga dajala na tešče, da ne bi bilo prehudo, ampak po obroku. Saj baje donat tudi novorojenčkom v porodnišnicah dajejo, če je problem z odvajanjem. Mogoče ste pa vse to že poskusili in ni nič pomagalo… Samo predlagam, ker se mi je res zasmilila vaša punčka, ko sem tole prebrala. Pišem pa iz lastnih izkušenj, ker sem bila zelo rada zaprta in mi je samo donat pomagal. Zdaj ga redno vsak dan pijem in s tem res nimam več problemov. Ko je naša punčara pri dveh letih imela gliste, jo je tako hudo zaprlo, da je bilo kakanje po treh dneh grozljivo. Takrat je dobila strah, da jo bo bolelo in smo se kakšen mesec pregovarjali okoli kakanja. Takrat sem ji pomagala z donatom. Pri meni ga je vsak dan spila kakšen deci, da res ni bilo nobenih bolečin in tako smo strah odpravili in zdaj veselo kakamo v kahlico. Veliko sreče.
Prijazna Maja, res je neznansko žalostno slišati otroka, ki si ne more pomagati. Tudi danes, ko to pišem, smo še vedno v istem začaranem krogu. Ko sem ji pred dnevi ponudila Donat, ki sem ga pustila stati dobre tri ure, da ne bi občutila mehurčkov, se je pa namrdnila nad okusom. Bom pa poskusila primešati kakšen sokec. Zdaj je ponovno tretji dan brez kakanja in se že čutijo težave. Ves čas pije ogromno kompota, ne mara pa jesti niti kuhanega niti svežega sadja. Pa bi ji še kako koristilo. Tudi mi rišemo zvezdice na nalepljen papir v kopalnici. Sodeluje z risanjem zvezdic po lulanju, za veliko potrebo pa presliši. S tem bomo še vztrajali, ker kaj boljšega nismo še pogruntali. Bom pa javila kako bo z Donatom. Hvala za lepe misli. Pozdrav!
Danes sva z možem nazdravila z šampanjcem! Na hčerkino kakanje. Hej!
To je dan in pol. Že štirikrat se je pokakala (brez bolečin!) v kahlico. Prej je včasih spustila kar v hlačke. Ob vsem tem je navdušena in za nagrado raje riše sončke (ker to sama že dobro zna) kot pa zvezdice (ki sem jih risala jaz). Je še na Portalacu in ji ga bomo dali še nekaj dni, da bo kakanje postalo prijetneje in steklo vsakodnevno. Ampak začelo se je zelo slabo. Jutro je bilo napolnjeno z strahovi in jokom moje hčerkice. Zelo trdno sem jo postavila pred dejstvo, da bo dobila glicerinsko svečko od mene ali pa od zdravnice. Tega se namreč zelo boji. Zadnjo smo dali pred enim mesecem z vsemi križi in težavami zraven. Povedali smo tudi, da ne bo sprehoda, ker je nekako bolna in ji moramo pomagati tu doma.
Po jokcanju pa je kar rekla, da gre na kahlico kakat. In je šlo z močnim napenjanjem ampak vsaj jokala ni. Čez uro ali dve je steklo čisto normalno. Potem smo jo pohvalili, pa še celo malo pretiravali, ker smo opazili, da ji dobro dene. Po vsem tem pa moram reči, da se je po temle klepetu z vami in branju vaših primerov, očitno veliko spremenilo tudi v naši glavi. Hvala!
Jaz sem svoji dala pr istih težavah breskev sok na sobni temp. na tešće in vedno uspelo… ali pa mogoče te sadne za pocucat s slivo in hruśko… pa se je obneslo… potem pa so prišle gliste vrtec pa to in je spet cela drama ampak bomo razglistili pa bo… vedno je en vzrok za nesodelovanje otroka samo ugotovit morate kaj in kako lahko pomagate…