ZAČETI ZNOVA
Pozdravljeni,
zelo rada bi se pogovorila z nekom, pa zaradi propadle mučne zveze nimam pravih prijateljev oz. sem jih izgubila že prej, ko sem vztrajala v zvezi samo zaradi drugih, in da sem pač imela partnerja,kot ga imajo vsi, toda ko pa sem bila do konca ponižana, sem vendarle odšla. Tega je sedaj že eno leto in počasi se postavljam na noge. Naj povem, da sem na žalost brez otrok, stara pa že 38 let. Bila sem toliko na dnu, da sem dajala oglase v Lady, ker sem si obupno želela dobiti partnerja,ker leta hitijo, in ker sem mislila, da sama ne bom preživela, kajti nikoli še nisem bila sama, vedno je bil kdo poleg.Najprej starši in brat,sestra, potem pa njegovi in vedno sem živela v hiši. Sedaj pa sem v garsonjeri,kjer me duši tako majhen prostor in kar naprej sem se ukvarjala s tem,da bom sedaj sama do konca življenja. No in preko teh oglasov (je zelo mučno tako spoznavanje in včasih tudi ponižujoče),ampak pred pol leta sem spoznala prijaznega moškega,skaterim sva se tri mesece pogovarjala samo po telefonu,potem pa sem mu le predlagala,da se vidiva,ker jaz nisem lepotica in da ne bi bil preveč razočaran. No srečanje se je še kar izšlo,čeprav sem bila jaz malo razočarana nad njegovim videzom, ampak v bistvu pa sem ga že kar dolgo poznala po pogovorih. On pa je bil navdušen nad menoj, kar me je zelo presenetilo, saj sem med bolj “smotanimi”, ampak on je rekel, da važna je notranjost ne zunanjost. In tako se srečujeva večkrat,čeprav je malo velika razdalja, toda on me ima res rad, pa tudi že kar nekaj njegovih prijateljev sem spoznala,ki vsi pravijo,kako zelo me ima rad. Pa tudi jaz ga imam kar rada.Toda on ima že 3 otroke in to me moti. Čeprav je tudi on globoko razočaran,kajti njegova bivša se je pri 33 letih odločila, da hoče še malo živeti in uživati in mu rekla naj odide in je pobral svoje stvari in odšel. Otroke obožuje in je veliko z njimi,če se le da, le da mora delati tudi po 10 – 12 ur, ker je vse pustil njej in otrokom in se vrnil domov k mami,sedaj pa se tudi počasi postavlja na noge. Vendar pa razen svojih delovnih rok nima ničesar. Toda vedno pravi, “ne bojim se prihodnosti, rad delam in vem,da se bom postavil na noge, in rad bi na novo si ustvaril družino in vsaj enkrat zaživel normalno družinsko življenje”.Zelo je optimističen in ima močno voljo za vse,seveda pa si želi družino z menoj. Jaz pa se bojim, kaj bodo rekli moji starši, ker ima on že 3 otroke,ker je ločen in ker nima nič, razen dobrega,poštenega srca. Prosim, vsaj malo mi svetujte, tako rad me ni imel nihče in bojim se iskati na novo naprej,kajti v mojih letih mislim, da ni več dobrih samskih moških, pa tudi ne znam jih iskati. Hvala.
Draga Manja!
Če vidiš, da te toliko stvari moti pri njem (otroci, videz,..) verjetno to ni prava ljubezen. Se mi zdi, da si malo preračunljiva. Najprej razčisti pri sebi. Kaj sploh želiš? Ni ti treba hiteti v neko zvezo samo zato, da ne boš sama. Raje se posveti sebi in svojem osebnemu razvoju. Delaj kar ti je všeč, vpiši se v kako društvo,….Uživaj! Ko je človek zadovoljen s sabo izžareva tako veselje, da se ljudje avtomatsko lepijo nanj. Videz ni toliko pomemben, pomembna je urejenost in življenje, ki iz njega sije.
Veliko sreče!
Manja, predvsem ne hiti in uživaj v tem kar ti življenje trenutno ponuja. Ne obramenjuj se pretirano s svojimi starši in kaj bodo drugi rekli. Pripombe bodo, take ali pa drugačne. Urice, ki jih preživita skupaj čimbolje izkoristita. Če se imata zares rada bosta uspela.
Omenjaš tri otroke. Ste že preživeli kakšno urico skupaj? Upam, da ste uživali in da ni bilo pretiranega ljubosumja!
Lep dan
Te precej dobro razumem. Tudi sama sem počela podobne stvari, kot ti. Je zelo ponižujoče. Ampak, potem sem prišla do točke, ko se mi je enostavno vse skupaj zagravžalo in sem se nehala iti ta šport. Naučila sem se biti sama, delam pa na tem, da nisem osamljena.Z moškimi prek oglasov pa se ne srečujem več. Vem pa da sem bila včasih prav na meji panike , ko sem se ukvarjala z idejo , kako grozno je to in da bom brez partnerja vse življenje.
So pa to leta, ko lahko pričakujemo, da kristalno čistega ,nedolžnega človeka ne bomo dobili. Pa saj sploh nisi stara pri 38-letih!
Mene je recimo pri zadnjem partnerju zelo motilo, da ima otroka z dvema različnima ženskama.Strah me je bilo, da bi zanosila s takim moškim…Zdel se mi je tudi tako brezčuten do svoje preteklosti, kakor da mu niti malo ni žal, da so se mu stvari v življenju obrnile tako kot so pač se…Pa še zdaleč ni bil pošlihtan!
Kot, da je na tem svetu samo za razplod! Si je pa ravno tako želel še enkrat družino in je zelo veliko govoril o tem…
Skratka šla sva narazen, ker sem v nekem trenutku res prisluhnila sebi…Ne želim biti z nekom, samo zato, da nisem sama in osamljena.Želim biti z nekom, katerega bom ljubila in bo ljubil mene…No ,pa da ne bom preveč patetična…
lepo te pozdravljam in oglasi se še kaj
Pozdravljeni,
ja, res hvala za vaše odgovore. Saj vem da bom morala zadeve oz .življenje rešiti sama. Mogoče sem res malo preračunljiva, kaj pa vem. Vzgojena sem tako, da moraš vedno malo misliti na prihodnost, pa tudi otrokom moraš nekaj nuditi. Čeprav vem, da v naših razmerah je to kar težko. Še vedno se srečujem z njim, ker ga imam že kar rada, saj ga vedno bolj spoznavam. Njegovi otroci ga imajo res radi, pa tudi on njih obožuje in če bi se moral odločati s kom bi preživel dan ali z njimi ali z menoj, bi sigurno izbral njih. Saj vem, da mora biti tudi z njimi, tako da mu nikoli ne bi postavljala takih pogojev. Spoznala sem že nekaj njegovih prijateljev in skozi pogovore vidim, da so bili vsi začudeni, ko jim je povedal, da je moral oditi od tam in jim ni jasno, kaj je pičilo njegovo bivšo. Čeprav ga je sedaj že tudi klicala in se zanimala zanj, kaj dela, kje je, vendar ji je že povedal, da če se je odločila za drugega naj ga sedaj pusti pri miru in tudi je rekel, da nazaj tudi zaradi otrok ne bi mogel več,tudi če bi ga prosila, ker ji nikoli več ne more zaupati.
Slišala pa sem, da je hotela, da ji več nudi, da gresta ven, da živita malo bolje, ampak on je v glavnem delal po 12 ur, ker ima slabo plačo, ampak pravi, da vsaj ima službo, tako, da verjetno res si nista mogla privoščiti ne vem kaj.
Čutim da me ima res rad, tudi drugi pravijo, da se je čisto spremenil,postal bolj srečen in zadovoljen. In ko mu pravim, da mi je težko se kar odločiti in zaživeti skupaj, pravi, da odločitev je samo moja in kakršnokoli mojo odločitev bo spoštoval in sprejel, pa četudi mu ne bo všeč. Vse, kar si želi, pa je družina in družinsko življenje brez laži.
Zmeda, zmeda, zmeda, želim si družine, pa vem da je že skrajni čas zame, pa vem da idealnih moških ni, pa vem,da je včasih težko življenje. Pa vem, da nisem ravno narejena tako, da bi znala oz.hotela uživati življenje,kot mi nekateri pravijo naj poleg vsega kar sem prestala, raje malo uživam, ampak nisem ravno družaben tip,oz.sem precej nesamozavestna.
Draga Manja!
Zelo na kratko bom rekla takole:
1. Prav je, da si spregovorila.
2. Glavo pokonci.
3. Knjigo “JOAN BORYSENKO: ČUDEŽNA PREOBRAZBA” v roke, ne pa razmišljati kaj bi bilo, če bi se slučajno zgodilo, da bi ostala sama in bi, če bi….
4. Stara si 38 let. Ni pomembno kaj mislijo starši, sploh pa ni pomembno, kaj mislijo drugi okoli tebe.
5. Super si!
Zdaj pa na delo, da si pridobiš malo samozavesti, samospoštovanja, pozitivne podobe o sebi in samovrednotenja. Lastnosti, ki so zelo pomembne, če želiš še kaj od življenja. Primi življenje v svoje roke, saj je tvoje življenje le tvoje. Oglasi se še kaj. Pa srečno!
Najlepša hvala za vaše vzpodbudne besede. Prebrala sem že tudi knjigo Življenje je tvoje, kar mi je zelo pomagalo,bom pa prebrala tudi še druge, samo sedaj sem se pa zares vrgla v študij in izpiti se kar delajo, tako,da sem vsaj tukaj zadovoljna. Mogoče sem glede ljubezni res bila malo preračunljiva, kaj pa vem, ampak tega človeka vseeno vedno bolj spoznavam, in vedno oddaja samo pozitivno energijo, kjub težavam, vedno je optimist, in vedno mi govori samo to – “Življenje je tvoje, sama se boš najbolje odločila, nihče ne more vplivati nate, tudi jaz ne, le upam lahko” in tako se počasi zavedam, da bo res čas prinesel svoje. Čeprav bom s tem verjetno zamudila moj čas za družino, če ga morebiti že nisem.
No, pa vseeno, gledam naprej.
Lepo se imejte in hvala še enkrat.
Manja