Začenjam se zavedat, kako me mami izsiljuje
Toliko je govora o odnosih med starši, otroci. Jaz sploh ne vem kje sem z vsem.. pri nas se dogaja, očitno preveč..kdaj me glava peče, ne morem več trezno razmišljat. Vidim, da tudi volje nimam karkoli narest, kot da zgubljam motivacijo pri nas doma… Imamo se radi, to hm. Hja no.. mogoče moram odpret oči in videt resnico. Po ločitvi sem prišla domov in sedaj sem že 4 leta tu, službe so in jih ni. Trenutno sem spet doma, čakam..Začenjam se zavedat sebe, kako me mami pije, kako izsiljuje. Zadnjič se je začela samo sebe tepst, ker ji nisem dala pozornosti, energije… Očeta kritizira, veliko se kregata, preveč.. ne vem kako zdržita skupaj. Oče hja, on je isti, zmeraj se je nekaj pritoževal, kritiziral. Očitno moram odrasti in pogledat stvari. Meni mami kuha, pa kaj naj.. včasih grem v mesto samo da me ni doma in pojem tam kaj…da nisem v breme in da mi noben po glavi ne skače. Včasih skuham jaz, naredim kaj po hiši..vendar vidim da veliko premalo in da še kar pričakujem da bodo starši namest mene…včasih se sploh ne znajdem sama s sabo. Bivši partner je bil narcis, od njega sem prišla uničena, mami je tudi narcis plus borderline osebnostno motnjo ima. Ona nič od tega ne ve, niti verjela ne bi in bi mi prej ko ne še kaj v glavo vrgla, če bi ji kaj omenila… Vsak dan je borba. Včasih smo skupaj, veseli, imamo se radi, skušam jih vzpodbudit, dati motivacijo… oče samo bruha kdaj, mislim da ima vsega že preko roba… ampak ona dva se ščitita na nekem nivoju. Babico smo, poleg vsega, imeli doma par let z demenco. Sedaj je hvala bogu v domu,ampak naša mama jo razmišlja vzeti nazaj. Oče je kmalu znorel, ustrašla sem se da ga bo pobralo in mama je jezna nanj ker je noče več vzeti domov. Ne vem kje mi glava stoji, malo je kdaj preveč vsega tega…
Kaka beseda, karkoli mi kdo nameni, bo več kot v pomoč..hodim redno na psihoterapije, 4 leta, 1x na teden…
Bere se, da živiš v zelo strupenem okolju. Karkoli že uspeš narediti v terapiji, je ta premik potem hitro ogrožen, saj se vsakič vrneš v staro okolje. V odnose, ki ne funkcionirajo in ti pijejo energijo. Kot bi zadnja 4 leta hodila enkrat na teden na masažo celega telesa v želji sprostitve in bi se potem vračala domov živet v kocko, veliko 1,5m X 1,5m X 1,5m. Zakrčena bi bila že po parih urah “doma”. Je pa taka masaža vsekakor koristna, saj bi brez nje “posledice” bile dosti hujše.
Če si nezaposlena, se težko odseliš na svoje… Razmisli o drugačnih možnostih. Imaš kakšnega prijatelja, prijateljico, sorodnike, ki bi te vzeli k sebi za določen čas, dokler si ne najdeš zaposlitve? Morda samo za 3 mesece – toliko, da ti vidiš, kako boš potem drugače dihala. Drugače boš funkcionirala in tudi to bo (lahko v veliki meri) pripomoglo k temu, da najdeš službo! In če v nekem dogovorjenem času službe ne najdeš, greš v najslabšem primeru nazaj domov. Ali pa k naslednjemu prijatelju, prijateljici, ki bi ti pomagal. Morda kje živi oseba, ki bi v zameno za pomoč doma/na kmetiji nudila sobico… Razmisli o tem, katere male korake lahko narediš v smeri, da poskrbiš zase in se zaščitiš.
Pozdravljena.
Pojdi na svoje, nujno… Ne vem, ce si financno sposobna tega, ampak verjemi nekako se da… Mogoce bo na zacetku potrebnega malo vec pozrtvovanja, venda nekako ti bo slo… Pri tej odlocitvi trdno stoj za svojimi dejanji, gre za tvoje zivljenje, osamosvoji se… Samo ti odlocas… Ne tvoja druzina, ne tvoj bivsi partner, cas je da pogledas kaj je najbolje zate. Ko bos 1x to storila se bo pokloplo verjemi… Sej je res fajn po eni strani ziveti v hotelu mama, vendar do neke mere. Zivljenje pri starsih je ponavadi taksno, da vesno nekaj od tebe pricakuje da bos naredila v tistem trenutku ko se njemu zazdi, ne ko bos ti zelela, in v hisi bo to sprozilo prepire… Ko bos na samem,bos sam svoj gospodar, ko bo nekaj narejeno bo, pa ce bo posoda drug dan pomita pac bo, ce nebo vsak dan posesano, bo pa pac 1x na teden. Mislim, da si sposobna sama skrbeti zase in ziveti na svojem. Samo pogumno naprej.
Lp
Hvala vam za besede.. Takoj je lažje, ko vidiš da nisi sam… Nisem vajena govorit o svojih občutkih, pri 40-tih… kje živim..Mogoče sem malo pretiravala z zgornjim opisom, ne vem.. ni vse tako slabo, sigurno ne.. Poleg vsega me je bilo strah za njiju, kako sta, kako bosta, a bosta znala, predvsem za mami… včasih mi je ona bila otrok.. nase sem še navlekla breme, da ji moram pomagat.. In dostikrat se tudi ona tako obnaša, gre v otroka.. No, saj ni vedno tako, včasih je. Zdi se mi, da sem zdaj, ko sem doma stvari poslabšala pri njima… Škoda, da nisem šla kam drugam..Veliko je tudi dobrih stvari..verjetno sem sedaj v obdobju ko vidim samo slabo… starša sta dobra človeka, samo odrasla nista in jima zdaj seka 100/h. Jaz se spreminjam, terapije veliko pomagajo, sem pa ja, izmučena.. Ne morem verjet, da sem v takem dreku pristala… Včasih sem bila pogumna, samozavestna, delala, študirala…zdaj me tričetrt tega ni..tolko strahu je v meni…kako bo naprej, služba itd… sama sem, fanta nimam, zatreskala sem se en cajt skor v vsakega..zdaj je malo boljše.. Terapevtka pravi, da mi manjka služba, da se bodo potem stvari dale na mesto.. tudi jaz mislim/upam da bo tako…
Žal mi je za mamo.. ima dosti dobrih kvalitet, oče tudi.. možnosti nista imela v življenju, da bi stvari šle drugače.. Če pa pogledam drugače, ima človek vedno možnost narediti stvari drugače, se spremeniti. Mami bi lahko šla od njega. Mislim da jo je bilo strah kako bo preživela sama in je zato ostala.. Ne vem, mislim si tako.. čeprav je imela denar, lahko bi šla.. Tega ne razumem. Verjetno ni znala.. Kje so včasih imeli terapevte, internet,.. Imela sta želje in velike sanje za katerimi sta šla in se na poti malo izgubila. . Rada ju imam, kljub vsemu
Bodite dobro in imejte se radi. Hvala vam pa lahko noč
Nekaj podobnega se je meni dogajalo z bivšo. Ves čas je preživljala pri mami delati ni hotela in mi ni bilo jasno zakaj. No potem mi njena mama pove da bo delala takrat ko bo ona tako rekla…bilo je veliko kreganja z bivšo taščo. Bivša pa se ji je vedno uklonila nikoli ni imela svojega jaz svoje hrbtenice in je psihično tonila in mi kot družina z njo( jaz in otrok). Naredil sem konec ker se tega ni dalo prenašati tašča je za mene bila premočna, imela je premočan vpliv nad partnerico. Vedno jo je hotela imeti ob sebi. No upam da bosta zdaj srečni…
še en pogled. Draga dekle, očitno mama finančno skrbi za vse in tudi zate, ki imaš 40 let. Če bi hotela delat, bi se osamosvojila. kako se pa tvoja mama počuti? Pobira denar po tleh ali gara še vedno. S psihologom delajta na financah in osamosvojitvi, pa boš tako zadovoljna, ko boš lahko delal po svoje in ti starši ne bodo pili živcev. Samo službo vztrajno išči, takoj bo vse dobro. In pri štiridesetih poskrbi zase. Mama te redi, ti pa jo kritiziraš. Pojdi na svoje in boš imela mir. Zakaj pa ne? Kaj delaš v tako toksičnem okolju? Uredi si svoje življenje. Denar je problem in to, da ne delaš.
Tako je, se boste postarali in na koncu zboleli, če boste ostali v tem nezdravem, disfunkcionalem okolju, ali boste skovali načrt, kako do samostojnosti in novega življenja. In tu ne mislim pasivnih variant kot so psihoterapije in podobno.. Ne morejo drugi vedno vaših problemov reševati. Treba je aktivno pristopati k problemu…Sami oblikujemo svojo resničnost. To, da ste spoznali, da to okolje ni najbolje za vaš nadaljni razvoj je prvi korak….Zdaj pa zbrano naprej… Poiščite službo in to takoj, če ne gre v Sloveniji, še ni konec sveta, gre na drugem koncu Slovenije ali v tujini, 1001 aplikacija kot so Linkedin in podobno že obstaja kot support. Če tudi to ne gre odprite s p., sigurno kaj znate delati, pa se tega niti nezavedate…. vsak dan si recite, da zmorete in da je prišel vaš čas.
Z mamo nikar sploh o tem ne debatirajte dokler ne boste imeli do zadnjega detajla urejeno drugje. Tudi sicer ji ne oporekajte, ker čustveni vampirji, rabijo svojo dozo energije in se morajo obesiti na vašo pozornost.. Če te ne bo, potem bo tudi vaša ožetost manjša in se bo energija drugače pretakala. Fokus je treba preusmeriti iz družinske zatohlosti k novim izzivom in ciljem. Cel svet vam leži pod nogami, samo naredite prvi korak.
Ženske smo zelo močne, uspelo vam bo.
- Pozdravljena. Upam, da ste se ze odselila? Stran od taksnih starsev. Pa ne skrbet, kako bosta prezivela, saj sta odrasla. Magari eno sobico najti zase in sluzbo magari za minimalca. To bo vasa zmaga. Potem bo slo vse navzgor. Tudi jaz sem imela maceho narciso borderline in se psihopatinjo, oceta narcisa. Nato se partnerja narcisa. Zato vem, o cem govorite. Pomaga le odmik. Pa telefonski stiki SAMO NAJNUJNEJSI. Manj je vec, vcasih celo NIC JE MAX. Ce vam to uspe, boste zadihala zivljenje na polno. Zacutila sreco, polet, energijo.