Začenjam se počutiti osamljenega
Živjo,
Po ugotovitvi, da v spletnih zmenkarijah preprosto ni mogoče najti sorodne duše, saj si že naprej označen kot seksualni manijak in kjer nimaš niti možnosti obrazložit, da seks ni nikakršna prioriteta, ampak da je prioriteta najti svojo življenjsko sopotnico, sem se odločil, da povprašam vas za kakšen nasvet! Ne vem če bo kaj sreče, ne vem kakšni bodo odzivi ( najvrjetneje tako negativni, kot tudi pozitivni).
Sem fant, star 28 let. Po razhodu s partnerico 3 leta nazaj, sem se povsem umaknil od žensk, saj je bila to zame velika preizkušnja in zelo boleče obdobje, zato nisem želel imeti do sedaj nikakršnih intimnih odnosov z ženskami. Sedaj je to obdobje že nekaj časa za mano, tako da sem končno spet pripravljen zaživeti s polnimi pljuči.
Torej…
Samski, drugače Mariborčan, sedaj živim v Ljubljani. Nisem lepotec iz nadaljevank ali modnih pist… nisem tudi grd, niti najmanj… športnik, od šestega leta treniram nogomet. Rad tudi tečem v prostem času.
Dobre lastnosti: Zelo sem komunikativen, punco znam spraviti v dobro voljo, se nerad prepiram, pošten, odgovoren, zvest, ne pijem alkohola, sem za to, da vse stvari delava skupaj, nesebičen, želim osrečiti partnerico. Po naravi zelo miren, ne prenesem nasilja nad ženskami ( in moškimi z ženske strani 😛 😛 hehe).
Slabe lastnosti: Nisem vedno pošten sam do sebe, strah me je zavrnitve, velikokrat ne upam narediti prvega koraka. Včasih sramežljiv. Strah, da bi bil ponovno razočaran. Strah, da bi bil ponovno prevaran ( imam zelo slabo izkušnjo s tem).
Ko gledam svoje sošolce in sošolke opažam, da so že poročeni, imajo otroke, jaz pa pri svojih letih še vedno nič. Ne vem zakaj, res ne. Nikoli nisem imel imel težav s puncami, bil sem priljubljen pri njih, sedaj pri 28 letih je pa že zlo zahtevno dobiti končno tisto pravo punco. Ne vem morda sem prezahteven, saj me privlačijo suhice in punce s športno postavo. Pa ne, da mora biti lepotica tipa filmskih zvezd. Biti mora ljubka, simpatična. Pomembno mi je, da je preprosta, da zna imeti rada in da sprejme človeka takšnega kot je, ne da hoče iz njega narediti idealnega moškega zanjo. Torej, da ima porihtane stvari v glavi. Ne maram prepotentnih meščank, ki mislijo, da se svet vrti samo okrog njih.
Sem preveč zahteven???
Sem preveč zahteven, če bi rad našel punco, ki se ima željo poročiti in si ustvariti družino, imeti otroke??
Malce že tudi sam obupavam nad tem svetom in partnerskimi odnosi. Vsi bi srečno živeli do konca svojih dni, nebi se pa potrudili za to, se kdaj žrtvovali, sklepali kakšne kompromise, mi ki smo new age- evska mladina, se mi zdi da smo zelo zašli s prave poti, kar se odnosov s partnerjem tiče. No, upam upam, da se bo le našla kakšna vredu punca.
Imam prijatelje, imam se s kom pogovarjati, se družiti… vendar se začenjam počutiti osamljenega.
Za vsak odgovorov, tako pozitiven, kot tudi kritiko, bom zelo hvaležen!
Hvala in lep pozdrav!
Kot da bi bral svojo zgodbo, le da sem star 24. Jaz pač gojim neko upanje da bom po 30. letu bolj zanimiv ženskam, zadnjič sem izjavil da si želim resne zveze in sem bil v družbi označen za čudnega, saj je kao do 30-ega čas za zajebancijo in one night stande. Verjetno pa še preprosto pač nisem našel prave – in ti tudi. Mislim, da je pomembno, da ne odnehaš in iščeš dalje. Meni se na dating appih občasno nasmehne sreča, se pa popolnoma strinjam, da je view današnje mladine na dating katastrofalen – vsi imajo blazna pričakovanja od drug drugega, sami pa ne bi nič investirali v relationship (ne finančno, ampak čustveno). Potem pa imajo nekatere ženske še razne finte, kao pri eni si premalo odziven in prepočasen, potem naslednjo dušiš s tem, da imaš kao prevelika pričakovanja in si prehiter. Na koncu bom pustil babe pr’ mir’ in šel med shaolin monke, manj stresa 😀
Pozdravljen, imam hčero malo čez dvajset. Luštno, postavno, je bila že v resnj zvezi pa je bila zgleda premlada (oba). Kar ona toži glede mladih moških danes je ravno ta new age pristop o katerem se piše. Da enostavno ne upate (govorimo za populacijo) osebnega pristopa k ženski. Da se ne upate izpostaviti in tvegati tudi zavrnitev. Preveč je virtualnega, premalo osebnega. In ja, preveč moških išče hitro zabavo pred iskanjem partnerja. Od tod potem težave za vse ostale (moške in ženske). Jaz sem malo čez 50 in se mi vaše generacije res smilijo, ker je ogromno zmede. Razlogi za to bi pa bili za eno knjigo (ali dve).
Moj predlog: idite ven iz svoje cone udobja in tvegajte. Ce vam je pomembno boste. Pa veliko sreče in verjamem da vas ljubezen najde.
Slej kot prej jo boš našel. Manj razmišljati o tem in se bo zgodilo.
Sama sem spremenila mnenje o spletnih zmenkarijah in vseh teh portalih.
Drugače pa se tudi sama najdem v tem zapisu. Stara sem 27 let. Težko je najdi osebo, ki te podpira, razume in ti stoji ob strani.
Vso srečo ti želim pri iskanju sorodne duše.
Pozdravljena gospa, ja točno to, kaj vam je hčerka povedala je resnica.. Res tukaj v Ljubljani je tako, da tudi če greš, probaš in narediš tisti osebni stik in seveda greš tudi na kavo z njo, potem prei ko slej ugotoviš, da imajo te punce povsem drugačen pogled (new age-evski) pogled na svet.. sploh kar se otrok tiče.. jih ne želijo imet in so trdno prepričane v to.. jst si pa močno želim otroke kr jih imam res rad in otroci imajo radi mene.. in če nebi imel svojih otrok bi se mi zdelo, kot da nebi opravil svojega poslanstva na tem svetu… seveda niso tukaj samo otroci problem pri puncah.. nekatere bi rade odprte zveze, nekatere te čudno pogledajo kr nimaš 20 000 eur na računu.. lahk pa da imam jaz samo čuden pogled na svet in na zvezo dan danes.. nevem…
Sem punca in mislim, da v zivljenju ti prevec kompliciras. Imam par prijateljev, katerim se vidi, da so tehnicni tipi- komunikacija z ženskami jim ne gre in ne pridejo dlje kot do kavice ali kosila. Jaz take jemljem za prijatelje, ker so premalo drzni in se bojijo zavrnitve ucitno. Veliko pac naredi karakter človeka, sploh ni vse v videzu. Je pa v energiji in ujemanju. Za začetek bi ti rekla, da sporočaj kdaj v “vesolje” kaj si v bistvu želiš, tako se je namreč začelo pri meni, dobila sem to kar sem si potihem želela in še nekaj več potem – resno zvezo… glede tehničnih tipov – meni pac res ni zanimivo da si tip ne upa biti drzen…na kavici sem lahko vsak dan recimo, nic novega, kar bi me pritegnilo… glede osvajalskih tehnik – moški – pokazite prej kaj hocete, delujte drzno in imejte cilje v življenju. Nobene punce ne bo privlačilo če na zmenku govorite le o svojih tezavah, problemih, zdravstenih težavah itd….imejte hobije, naučite se česa novega (ne pa samo fuzbal) . To kar boste sami ponudili, boste potem tudi lažje našli. In tehnični tipi o katerih govorim- s tabo hodijo po 4 leta na kavice, potem so pa razocarani, ker si zenske prej najdemo bolj drzne tipe, ki vejo kaj zelijo v lajfu. In ker taki moški v 4 letih niso uspeli izjasnit iz sebe nič, da bi jim realno povedale, da jih že od prve kavice vidimo kot prijatelje, ker dolgocasnega lajfa ne rabimo (no, ne vse, verjamem, da se najdejo tudi bolj umirjene ženske, ampak pač). Moški, bodite moški – drzni, zraven katerih se mora ženska počutit varno in spoštovano pa predvsem zadovoljeno ;)). Glede povabil bodite inovativni, pelji žensko kam, kjer še ni bila, nauči jo kaj, pokaži ji kaj novega…ne pa na kavico, na kavici smo ženske bile ze 10000x in še bomo 100000x. In ja, verjamem, da se ne moras spremeniti čez noč, če si bolj sramežljiv…mogoce rabiš še več izkušenj za tisto pravo, mogoce se moras se cesa nauciti, mogoce moras se še izboljsati…. nikar pa ne čakaj, živi življenje in si upaj tvegati. In nikar na silo, vcasih se potem kar zgodi…
Pa Lp 🙂