Začela z novim letom
Pozdravljene!
Čestitam punce! Zaenkrat gre kar vsem prav lepo dol. Še vedno smo zadovoljne, motivirane in prepričane v uspeh. In prav je tako… In moj uspeh? Danes 2,9 kg manj. In tudi vikend, ki sem se ga tako bala je (kar se tiče prehrane) kar uspešno za mano. Edino kar ni bilo uspešno je moje gibanje…hm, no ja – nič nisem bila pridna. Sobno kolo še kar sameva in počiva. Pa ne zato, ker se mi ne bi ljubilo. Malo se bojim začet. Pa veste zakaj? Zato, ker se mi je teža v preteklosti, kadar sem pridno telovadila (verjetno zaradi mišične mase) vedno povečala. In potem sem obupala in nehala. Sedaj se bojim, da bi vse, kar sem do sedaj izgubila, zaradi kolesarjenja dobila nazaj. Saj vem, da se sliši noro, ampak tako pač je. Ima kdo kakšen nasvet ali izkušnjo v zvezi s tem? Vem, da je gibanje zelo zdravo in koristno tudi na sploh, zato bi res rada naredila nekaj tudi v tej smeri… Tudi moja kondicija je zelo slaba…
Moj današnji jedilnik: Z: kos polnozrnatega kruha z Becelom in malo ribezove marmelade, bela kava brez sladkorja, M: navadni jogurt z ovsenimi kosmiči, K: kislo zelje z ješprenom, M: 2 mandarini in 1 kivi, pa bela kava, za V najbrž kakšen paradižnik in Crispy kruhek (nekaj podobnega) z česnovim okusom.
Med vikendom sem imela dokaj normalni jedilnik – tudi zrezek je bil vključen v kosilo, ampak veliko zelenjave (paradižnikova juhca, korenčkova juhca, solata, špinača,..) zajtrki, malice in večerje pa v stilu kot med tednom. JOj, nekaj pa le moram še priznat – včeraj sem se le malo pregrešila – s sadno kupo. Sem jo pa kar štela za večerjo, tudi pri smetani sem bila “varčna” , tako da danes na tehnici ni bilo posledic.
Toliko zaenkrat – lep pozdravček vsem.
P.s. Tudi jaz že komaj čakam, da si bom lahko kupovala oblačila, ki mi bodo všeč in ne samo tistih, ki bodo pač na razpolago v moji konfekcijski številki
Živjo, Belouška!
Glede rekreacije – jaz imam nek drug strah. ČE ne bom telovadila, redno in vestno, potem bo sicer mogoče tehnica nekoč pokazala minus 20 kil, jaz bom pa kot ožeta limona. In hujšam ne zaradi statistike, ampak zato, da bi dobro zgledala IN se dobro počutila!
če sem iskrena, ko danes pogledam svoje noge….celulit, debelo, eh……trebuh debel………in če odštejem 20 kil, kaj, vse bo dol iz mene viselo!! To bo šele drama! In zato želim hujšati počasi in zato se zraven rekreiram, namesto da bi medlela kot napol truplo v nekem vogalu in se borila z lakoto, energije pa imela ravno dovolj, da odprem pokrovček na kakšnem nizkokaloričnem jogurtu.
Sklep – če se ti kilaža ustavi, ni važno, z rekreacijo se krepiš, čvrstiš, kesaš postavo, lepšaš! Pusti tehtnico, tudi če bo šlo počasneje dol, saj je vseeno. Šlo bo dol, če boš vztrajala.
kar se pa kondicije tiče, je pa tudi drama, da človek pri teh letih komaj prisopiha v 4 nadstropje, po 30 sek teku skoraj kolapsira itn. A ni to drama? Je! Se spomnim, ko sem neko obdobje hodila tečt na bližnji stadion. Tistemu bi človek težko rekel tek, no, tako hitro premikanje je bilo:-) Sopiham, lovim sapo, komaj še noge premikam……pa vidim skozi žičnato ograjo mamco, brez heca, staro gospo, bolj preporsto opravljeno, nič fensi športne opreme..zavije notri in z udarnim tempom odteče cca 2 km. Potem zavije ven in gre peš naprej. JEBENTIŠ jaz pa 30 let mlajša, pa komaj premikam noge, grrrrrrrrrrrrr.
Belouska, ne skrbi, mislim, da to ni redek pojav, da se ti ob začetku intenzivnejše vadbe malo poveča teža na račun vode, ki jo zadržijo mišice, da spet pridejo k sebi. Pa tudi sicer so mišice težje od špeha, ampak da bi se zato odrekla telovadbi, pa res nima smisla. Mišice že niso odvečna teža. Med hujšanjem je itak priporočljivo telovaditi, da ne izgubiš preveč mišične mase, da ostaneš v formi, pa še metabolizem ti lahko pospeši, kar je za nas še kako dobrodošlo. In postava je potem veliko lepša, koža je bolje prekrvavljena itd.
Skratka, kot je rekla že Legica, ne zmeni se za tisto kilco ali dve, ignoriraj vago za kak teden ali pa se namesto tehtanja zmeri na parih mestih (pas, boki…), da se boš prepričala, da se v resnici ne rediš.
Ko smo že pri tem, jaz še vedno vztrajam pri svoji 20-minutni telovadbi, saj sem začela popolnoma brez kondicije. Konec tedna pa nameravam spraviti v pogon še naše staro, škripajoče sobno kolo.
Tud jaz mam namen dolgoročno prit nazaj na “normalen” ritem prehrane, ki sem ga imela nekoč. Jesti vse, vendar v primernih količinah… No, ugotavljam, da so pri meni definitivno najbolj kritični večeri – ko se že veselim, da sem tekom dneva jedla lepo po pameti, se znajde ob 21.00 v kuhinju na pultu kos dišeče potice, ki se mimogrede pristane v mojem želodcu… ajajaj…
Pozdravljene vse “hujšačice” ! Najprej tebi Legica hvala za idejo o pečenih jabolkih.Pri naslednjem sadnem dnevu si jih zagotovo pripravim,ker mi paše nekaj toplega na sadni dan.Moja tehtnica je zelo pridna.Danes mi je pokazala 68,9kg,to pa je že -2,9kg.Bravo jaz !!! Ob vsem tem pa sploh nimam občutka,da sem na dieti.Jem večkrat in tudi večje količine,samo drugačno hrano.Moj beljakovinski dan danes:Z:2 kivija,1.M:jabolko in hruška,2.M:jabolko in mandarina,K:pečenica in vložena mešana solata,V:1/2 pečenice in čebula.Moja psička pa je že čisto utrujena od najinih dolgih sprehodov.Uživajte in mislite na “pravo” hrano! LP
9999, pridna si, res! Lepo se topiš in dodatno še psički nabiraš kondicijo :-))
10 kg podarim, ja razumem, navada grizljanja. S samodisciplino se to da ukrotiti, a ne. Mi imamo sedaj doma izpraznjeno omaro sladkarij, razen mlečne, ki me nič ne mika. Včeraj pa je mož prinesel od nekih sorodnic cele pladnje doma spečenih piškotov, potic itn. bentiš, bentiš…..sem tisto gledala in gledala……..jah, dva piškotka sem pojedla………..in sem danes v bistvu zadovoljna, ker sta bila samo dva.
Lep pozdrav!
Vauu punce, prav občudujem vas, ko imate toliko pozitivne energije! Sem prav vesela, da se na tem forumu ponovno nekaj dogaja! In seveda, čestitam vsem za izgubljene kilograme! Kar tako naprej! Upam, da se vam pri tem kmalu pridružim 🙂
Sem sicer že v drugo temo napisala, ampak dodajam tudi tukaj. Imam 72 kg pri 172 cm, ampak se mi zdi, da 72kg čistega špeha 🙂 Sem namreč ena tistih, ki so shujšale, pa jim zdaj počasi leze nazaj, zato sem se odločila, da temu šnaredim konec. Drugače že pet let jem precej zdravo, edino sladkarijam se zadnje leto zelo težko uprem. Če bi bil to košček čokolade ok, ampak jaz brez problema zmažem skoraj celo veliko milko na dan. In to se seveda pozna na postavi. Nisem še ugotovila, zakaj to počnem, saj mi pravzaprav nič ne manjka, imam urejeno življenje, ampak nekaj me vseeno žene k temu.
Belouska jaz sem pred nekaj leti pridno obiskovala fitnes, kilogramov sem imela skoraj toliko kot sedaj (70), postavo pa povsem drugačno. Ni in ni mi šlo v račun, zakaj ne morem shujšati in takrat sem se seveda sekirala. Ampak ko zdaj gledam slike za nazaj kar ne morem verjeti. Zdi se mi, da me je bilo pol manj skupaj kot zdaj 🙂 Špehca skoraj ni bilo, imela sem super kondicijo… zdaj pa… KRIZA. Tako da, ne boj se kolesa, zredila se zaradi vadbe absolutno ne boš. Kvečjemu boš pridobila malo mišične mase, kar pa je tako in tako super, saj so ravno mišice tiste, zaradi katerih porabimo več kalorij.
Punce, držite se, uspelo nam bo! 😉
Lp
Torej, Bunkica, ti si očitno pametna punca. Marsikatera je namreč že shujšala tako kot ti, a ko se je začelo zopet nabirati ………… ni vklopila alarma kot si ga ti sedaj. Shujšati ti namreč ni treba, le začeti z rekreacijo pa zopet strogo urediti režim in urnik prehranjevanja. Potem bo tudi tista milka ostala nedotaknjena ali pa bo držala 2 tedna .-))
če bi bila jaz tako pametna kot ti, jaaaah, potem ne bi bila tu kjer sem. Le upam lahko, da sem zadnjič v življenju na tehtnici videla trimestno cifro in da me bo čez eno leto številka nad 80 spravila v čisto paniko. In ja, da bom takrat napisala to kar danes pišeš ti.
Kolikokrat gre osel na led….?
Oh, o tem bi se dalo napisat cel roman. :))
Občutki itak da so krasni! Toliko je pozitivnih sprememb, da stokrat odtehtajo kakšen minus. Še najbolj žalostna sem bila zaradi prsi, ker so bile prej bolj polne, precej lepše, ampak vsaj na zunaj se da to popraviti z modrcem. S kožo sem imela pa srečo, nič ni visela z mene. Po postavi sem izrazita hruška. (Če bi me zdaj videla sedet za mizo, najbrž sploh ne bi porajtala, da sem debela.) Tudi pri stotih kilogramih nad pasom nisem bila ne vem kako obilna, zato npr. na trebuhu in nadlahteh niti nisem izgubila toliko podkožne maščobe, da bi bilo potem tam opaziti odvečno kožo ali kaj takega. Kar se tega tiče, k sreči tudi pod pasom ni bilo kakšnih drastičnih sprememb. Najbrž je zelo pomagalo, da sem uspela pošteno učvrstit mišice. Pa mazala sem se z otroškim oljem (po tuširanju). Strije in celulit – to je pa ostalo. Kaj češ, nikoli se ne bom v tangicah sončila na Havajih. Sem pa zato v majčki brez rokavov in krilu zgledala res odlično. :p Vsi so hvalili moj novi videz. Pa ogromno je bilo vprašanj, kako sem shujšala itd. (To je lahko včasih tudi malo zoprno.) Fino je, ko ti pristaja čedalje več lepih oblačil. Pa stoli ti tudi postanejo prav, ob straneh nič ne visi čez sedalo. :)) Drugače pa človek sproti kar pozabi, kakšen je bil. Spravite si kakšne hlače, ki jih zdaj komaj spravite na rit, pa jih za hec pomerite čez pol leta. Ne boste mogle verjet, da je to možno!
Psihično pa, normalno, da postaneš bolj samozavesten in sproščen. Kar bolj svobodno se počutiš, ko izpuhtijo vse tiste kile. Obstaja sicer še vedno kup drugih problemov in vsakodnevnih sitnosti in vse, ampak meni se zdi, da je življenje tudi na splošno precej lažje, če sem jaz lažja. Ko sem shujšala, sem imela precej več energije in veselja do življenja kot prej. Pismu, saj prej sem komaj hodila! Zaradi povečanja teže se mi je pojavil plantarni fasciitis. Ne vem, če se je katera že srečala s tem: že po krajši hoji ali stanju te bolijo stopala in ko nekaj časa miruješ, pa potem vstaneš, so prvi koraki prav peklenski. No, z zmanjšanjem teže je to izginilo.
Telovadila sem pa vsaj ene 4x na teden približno 30-45 minut – sobno kolo in razne vaje za raztegovanje in moč. Pa potem ko me niso več tako bolele noge, sem šla skoraj vsak dan za pol ure v hrib. Kadar je bilo dovolj časa in lep dan, sem si pa privoščila tudi po dve uri hitre hoje čez drn in strn … Ma, super je bilo!
“Bunkica_” v narekovajih, ful fajn, da si se nam pridružila!
Legica, jaz že od včeraj, ko si to omenila, kar naprej razmišljam, zakaj nisem prej registrirala alarma. Oziroma sem ga, pa sem si kar zatiskala ušesa, dokler ni situacija postala že res nevzdržna. Ko se enkrat zaciklaš v prenajedanje, postane ta prisila res močna. Kot bi poskušal ustaviti drveči vlak. Veliko razmišljam o tem, kako bi se dalo preprečiti vrnitev k starim navadam, kaj sem počela narobe, kaj mi je tega treba bilo … kaj bi morala narediti, pa nisem …
Res upam, da mi bo ta izkušnja koristila vsaj v toliko, da ne bom ponovila istih napak.
Vanilka, ja, kar milo se mi je storilo ob tvojih spominih………..eh, ah, saj bomo spet enkrat tam. Ane? Bomo!!! In da bi ostale tam, je treba že danes razmišljati in se dobro prepojiti z odločnostjo, da napak ne sme več biti. Lahko so spodrsljaji, a potem hitro v akcijo kot gre sedaj Bunkica.
Estella, pa to je bila slaba kvaliteta, kaj češ. Mogoče tovarniška napaka. Slab sukanec. Nekvalitetno šivanje. Seveda.
:-)))
Vanilka jaz sem prepričana, da ti bo uspelo! In vsekakor si še zmeraj pravočasno ugotovila, da tako ne gre naprej. Saj veš, bolje pozno, kot nikoli. 😉
Debelinka77, jaz sem tudi bolj jabolček. Zato pa imam nick Bunkica 🙂 Tudi sama imam večino maščobe okoli trebuha, zato sem imela s 100 kg res zajeten trebuh, na njem pa tudi strije. Zato mi je kljub temu, da sem hujšala razmeroma počasi in da sem se ukvarjala s telovadbo, na trebuhu ostala koža. Mogoče bi bilo bolje, če bi se v času hujšanja večkrat mazala s kakšno kremo, zato ti kar nadaljuj, mislim, da to lahko kar pomaga. Moj trebuh je žal zdaj, ko imam skoraj 30 kg manj, v dokaj slabem stanju. Nimam sicer toliko povešene kože, da bi prav visela z mene, ampak vidi se pa vseeno. Vsekakor pa sem 1000x raje takšna in bolj zdrava, kot pa z lepo napolnjeno kožo in težavami, ki jih le ta prinese. Zdaj pač ne nosim dvodelnih kopalk, ampak tankini model, da malo skrije moj trebušček in se zaradi tega ne sekiram. Sem vsaj nekaj naredila zase in če se komu moj trebuh zdi grd, ga pač naj ne gleda 🙂
Meni pa danes spet nekako ne gre. Že zjutraj sem si zadala kaj bom jedla, ampak se tega spet ne držim. Pojedla sem kosmiče z jogurtom, potem pa pol žemlje s sirnim namazom, pa banano, pa jabolko, pa zdaj orehe… Na srečo se sladkarij nisem dotaknila. Zdaj pa res do kosila nič… Mi pa res pomaga, da pridem in malo preberem kako gre sotrpinkam 🙂
Lepo se imejte!
Pozdrav vsem skupaj!
No, danes sem tudi sama malce bolj “aktivno” prebrala tole stran in forume ter vse debate…no, ne vs ampak veliko. 😉
Sama sem velika-majhna 165 cm in trenutno tehtam 120 kg…katastrofa, vem!
V parih letih sem se ogromno zredila, ker sem jedla samo hitro pripravljeno hrano in res nikoli nisem pazila kaj dam vse v usta in želodec. To se mi seveda pozna še sedaj, tej obilici kilogramov. Z zdravjem nimam nobenih težav, vendar sem se začela gledati v ogledati in videti, da sem res napihnjena žoga. Dobesedno. Večkrat sem že poskusila hujšati, a je šlo par dni in seveda obupala. Moja največja težava je, ker jem zvečer in zelo rada jem kruh in testenine….morda, če ste še ostale za stvatr, kot vidim tukaj bi si skupaj z vami delila podporo. V moji bližini ni nobenega debelega in ne morem nikomur potožiti kaj me tare. Sem sicer poročena, a moj mož je ravno pravo nasprotje od mene. On pazi na kilograme, gre na kolo, košarko, nogomet s prijatelji in mi pove kako dobro se je imel.. jaz pa to nikoli ne grem, ker vedno najdem kakšen izgovor. S tem pa se kilogrami le večajo, ker raje berem knjige in kaj grickam ali pa kaj drugega,….žal pa sedaj vidim, da pri svojim 30-ih letih moram narediti nekaj zase, ker si resnično ne želim biti takšna do svoje starosti niti ne sedaj.
Pričela sem s sobnim kolesom, vsak dan po 15-20 minut in potem počasi dalje. Bmo videli kako mi bo šlo, a vztrajati moram. Prav tako pazim sedja pri hrani, da mi ne gre vse po grlu dol. 😉
Vem, da bom imela težko in zelo naporno delo, a upam, da sem našla nekaj vzpodbude tudi pri vas.
Vas bi le prosila za vašo pomoč in vzpodbudo, da mi ne bo spet vse skupaj padlo “dol” in se zakotalim nazaj na kavč.
Vsem ostalim pa držim pesti, da boste migale, migale in migale, kot le lahko…..
Z lepimi pozdravi!