Živjo! Jah, nedelja, malo sem se bala, da me bo odneslo……pa se kar držim. Zajtrk polnozrnata žemlja s skuto, malica mandarine, kosilo riž plus solata, večerja pa bo spet kaj beljakovinskega. Opažam, da res velja, da če zvečer jem kaj beljakovinskega, lažje prebrodim noč.
Danes sem bila urco in pol v fitnesu, ni se mi ravno dalo, a sem odhodila pol urce na traku in slabe pol urce na orbitreku, potem sem šla na hidravlične trenažerje, malo delat z rokami, trebušne mišice itn. To mi je bilo še najbolj prijetno. Od septembra hodim v fitnes, prvo 2x, potem 3x, sedaj 4x in hec, očitno imam boljšo kondicijo. Zadnjič smo šli v tem snegu na sprehod v gozd, se kapali itn in šibala sem naprej, parkrat, da se izognem mavžanju. Tekla sem….in kar tekla in tekla. Se prav dobro spomnim, da bi včasih naredila kakšne 15 m, pa se že ustavila. OK!! Tudi familija je opazila moje nove sposobnosti gazele, hehe.
Jutri zjutraj se tehtam, pa da vidim, kakšen je rezultat po enem tednu. Dopovedujem si, da se mi ne mudi, da se mi ne sme muditi, da je 2-3 kg mesečno več kot ok……….ampak če bo več kot že poslovljena kilca, bom vseeno zelo vesela.
Lep pozdrav vsem skupaj!
Malo se tupim okoli svojega jedilnika:
Kar se zajtrka tiče, bom probala še malo eksperimentirat, kaj mi ustreza in kaj ne. Problem je, da je zgodnje jutro edini del dneva, ko mi hrana sploh ne diši in pojem kaj zgolj iz principa, ker vsi pravijo, da zajtrk mora bit …
V bližini moje službe ni nobene dobre menze, zato bom morala tudi fejst razmislit in splanirat, kaj bi si lahko nosila s sabo v službo, da ne bo preveč enolično. Kakšen predlog mogoče?
Večerja pa zaenkrat je, kot je – okoli 7h, edini čas, ko se zbere vsa družina, in med tednom je to običajno moj edini topli obrok. Brez dobre večerje bi se počutila zelo prikrajšano. Poleg tega z luknjo v želodcu zelo težko zaspim. Pojem pa zdaj za večerjo približno pol manj kot sem včasih in v zadnjem tednu po večerji tudi nisem nič več zobala. Bravo jaz! :))
Za jutri imam pa pripravljen takle jedilnik:
Zajtrk: jogurt, eno uro zatem jabolko, kasneje za malico še ena banana.
Kosilo: polnozrnata žemlja in par rezin sira. Za popoldansko malico bo najbrž kakšna solata. Večerja: zelenjavni ričet.
Lahko noč in srečno vsem pri jutrišnjem tehtanju! 🙂
Punce, tehtanje za mano, minus dobre 2 kilci. Toooo! Bolj kot to pa sem zadovolnja, ker sem v 7 nočeh le enkrat vstala, pa še takrat zobala polnozrnato žemljo. Rekreacija mi tudi šiba, torej, vse kaže prav rajsko dobro.
Vanilka, imaš možnost pogreti kosilo, ki ga prineseš v službo? Jaz prinašam rižoto, ješprenj s tuno, testenine v paradižnikovi omaki itn itn.
P.S: Robin, hvala za tako iskrene, dobronamerne in spodbudne besede.
Še pred dvema letoma sem se ubadala, kako se znebiti 2-3 kg, pred enim letom, kako se znebiti 7-8 kg, sedaj pa, kako se znebiti 10 kg + … CIlj pa je ves čas isti, imeti cca 65 kg (169 cm višina), ker vem, da je takrat moje fizično počutje izvrstno, pa da mi ni treba glih sam solate jest, če grem kam na večerjo… Torej v zadnjih letih sem pridno “pridelovala” kg-je, razlog je definitivno v psihi, stresu. Počasi in vztrajno… Jasne strategije še nimam, vem pa, da bo treba najprej poseč na področje sladkega… In kot drugo: več migat.
Kako vam gre?
Pozdravljene!Kako smo preživele vikend? Meni je šlo kar vredu.Tehtnica kaže danes 69,5kg,to je že -2,3kg.Zelo sem vesela.Moj današnji jedilnik pa je:Z:čaj z limono in banana,1.M:jabolko in hruška,2.M:jabolko in pomaranča,K:kompot iz jabolka in suhega sadja(fige,slive,marelice in hruške),V:2 kivija.Danes imam namreč sadni dan.Popoldan še hiter sprehod z psičko in savna.Cel dan bo zelo aktiven,samo,da ne mislim na hrano.LP
Dobro jutro,
da se spet malo oglasim. Minil je podaljšan vikend……sem si v petek vzela dobust zaradi vremena….se mi je prav fajn zdel, ko sem čez okno gledala kako močno pada in se mi ni bilo treba vozit v in iz službe. Tistih 60km v eno stran bi verjetno prevozila v 3 ali 4 urah (sploh višnjegorski klanec je bil baje obupen).
Najprej da se pohvalim: -2,8 kg….se pravi 97,4 kg. Sej vem, da je šele na začetku in da gre zdaj bolj hitro, ampak za motivacijo mi pa prav pride. Cel teden sem bila zelo pridna pri hrani, malo manj pa pri telovadbi, čez vikend je bilo pa obratno. Povprečje je pa dobro. No, včeraj pa je bilo popoldne in zvečer nekaj grehov (beri: sladkarije). Prebava: odlično.
Danes imam v mislih sadno-jogurtov dan. Sem si postavila plan, da bi imela vsak ponedeljek tak bolj sadni dan. Bomo videli. Zdaj pa z zaletom v nov teden in pričakujem še kakšen dekagram minusa, predvsem pa boljše počutje. Sem se počutila že kot kakšen nasedli kit. Spim slabo, v hrbtu se boli, težko se obračam v postelji, ….. stanje se že izboljšuje.
Lepo se imejte in mislite na kaj lepega (pa ne na dunajski zrezek in gibanico )
Hej punce, za vse vaše uspehe sem vesela! Juhu, jaz sem zjutraj tehtala 88 kg, kar je skoraj 3 kg manj kot pred enim tednom.
Legica, v službi sicer imamo čajno kuhinjo (hladilnik, el. plošča …), ampak nima ne okna ne vrat in je malo nerodno, če se vonjave po kuhani hrani širijo vse naokoli … Vsi drugi sodelavci si nosijo s sabo sendviče ali pa sploh ne jedo.
Hvala za nasvet, rižoto z grahom npr. bi lahko pojedla tudi mrzlo. Kako pa pripraviš ješprenj s tuno? Sliši se zanimivo.
“10kg podarim”, welcome to the club! 🙂
Moja zgodovina je pa taka:
Kot otrok in najstnica se bila vedno zelo neješča in suhljata. Hrano sem “odkrila” šele tam pri sedemnajstih, osemnajstih. Ko sem se prvič zredila za kakšnih 5 kil, sem začela tudi s prvo dieto, in potem je bilo samo še slabše – ujela sem se v krog kompulzivnega prenajedanja in stradanja. Težo sem takrat uravnavala s hitrimi dietami in veliko športa, tako da nikoli nisem prišla čez 70 kg, po nosečnostih pa sem imela okoli 75 kg.
Pred dobrimi desetimi leti mi je pa vse dol padlo in sem se na hitro zredila, najprej na osemdeset, potem devetdeset in končno na 100 kg. Šele pri stotki sem zbrala odločenost in energijo, da se spravim v red, in v enem letu shujšala skoraj 40 kg. Moja teža se je potem ustalila na 65 kg +/- 2 kg. V tem razponu mi jo je uspelo obdržati celih 8 let. Brez stradanja, ob normalnem prehranjevanju in gibanju, z zdravim načinom življenja. Tako da vem, da je možno …
No, pred približno dvema letoma pa sem spet padla v stare vzorce. (Razlog je v psihi, kot je rekla “10kg podarim”.) Dobro leto mi je teža nihala med 70 in 80 kg, od septembra pa sem se zredila za celih 10 kil in pred novim letom pristala na 90. No, zdaj sem tukaj, odločena, da si izborim nazaj tisto kvaliteto življenja izpred nekaj let.
o, Debelinka 77, si me prehitela, jaz sem dobro kilo težja od tebe. OK, te že ulovim, le počakaj :-))
Vanilka, tole je bilo pa lepo prebrati. Daje upanje. Ja, neverjetno, res, ampak bivši XXXXLovci smo kot ozdravljeni alkoholiki. Očitno moramo biti stalno na preži……ker nas zlahka odnese nazaj. Jaz sem tudi pred 10imi leti imela 105 kg, shujšala na 85 kg. Evo, se je obrnilo cca 5 let, sem spet na 100 kg. Kot da se je tisti alarm, ki bi moral zvoniti kot nor, pokvaril.
Vanilka, aja, še “recept”. V slani vodi skuham ječmen kot piše na škatli (brez odlivanja tekočine). Ko je kuhano, dodam žlico olivnega olja. Potem papo želji – grah ali kuhano korenje ali konzerva tune. ta ječmenj sem že res prav vzljubila, simpatičnega okusa mi je.
Drugače pa naredim univerzalno omako – prepražim čebulo, dodam paradižnik (če se le da, naraven, če ne, pa kupljene kose), dodam bučke, česen, mediteranske začimbe – voila! Včasi h prepražim jajčevce, pa potem dodam paradižnik. Ali prepraženo rdečo papriko. Ali grah. No, ta omaka gre čez testenine. Ali riž. Lahko bi šla tudi čez ješprenj.
V službi posodico pogrejem, pa je. Vonjave? So, a moji kolegi okoli žvečijo bureke, kose pice ali celo kitajsko hrano……..imam srečo .-)) Skratka, taktika – navduši kolege za dostavo kitajske hrane v službo, hehe.
helov helov bejbe,….se javljam prrejšnji teden sem ga bolj biksala kot drgala,..sem pa dala en kg dol.Tako da ta teden pa štartam za res,..mi že teče voda v grlo:))) ciljam na izgubo en kg na teden.
kar se pa tiče tega izgubljanja kg in nazaj rejenja sem pa sigurno rekorder….30 kg dol, 20 nazaj gor…..20 dol…25 kg gor….tako da nikoli konca tega začaranega kroga:((((
berem vas, kako ste izgubile 30,40 kg pa jih spet pridobile…..Pa sem se pomislila na to, da še nikoli nisem shujšala res veliko. Me prav zanima, kako BO ko BOM shujšala teh 25-30 kg,….se bom znala potem kontrolirati in obdržati težo !?? Vedno sem shujšala 3 kg, pa se ji 5 zredila, pa sem od tega spet shujšala 6 kg , pa sem se jih spet 9 zredila…..pol prideš pa do 100. Ampak da bi pa shujšala “v kosu” več kot 10 kg pa še nikoli. Vedno je enkrat prvič!!!
Ker se držiš nizkokiloričnih idet – jaz sem bl za sitem kot pravi Legica cca 2 kg na mesec – če prav vem je to 24kg v enem letu, pa če rečemo, da ne gre vse po planih odštejemo cca 6 kg in je to 18kg v enem letu = Amerika. Zato pa jaz zdaj nimam diete, apak jem manj in drugače, in sedaj po 10tih dneh mislim, da bi tako prehrano lahko imela celo življenje (normalno sem štejem tudi prekrške).
Estella, kot da bereš moje misli – jaz tudi jem tisto in toliko, kot bi lahko celo življenje.
Se mi pa zdi, da je res na mestu že ob hujšanju razmišljati kaj bo kasneje. Mogoče sploh ne razmišljati o “hujšanju” ampak o spremembi prehranjevalnega režima, urnika, vrste hrane, rekreaciji…….
No, pri svojih letih sedaj pa res mislim, da ne bom naredila starih traparij. Zato se mi ne mudi.
Debelinka77, iz 100 na 61 kg pravzaprav. :)) Pa niti ni bilo tako zelo težko, kot se mogoče sliši. Vsaj kar se fizičnega dela tiče. Jaz sem se počutila odlično.
V nekaj mesecih po koncu hujšanja sem par kilogramov sicer dobila nazaj, ampak se nisem preveč sekirala okoli tega. Ob normalnem prehranjevanju se je moja teža ustalila okoli številke 65, zato je to tudi tokrat moja ciljna teža. Ugotovila sem, da s 65-68 kg pri 165 cm višine lahko čisto lepo živim. Ne rabim bit bolj suha.
Legica, res je, to je tako kot pri alkoholikih in drugih oblikah zasvojenosti – nikoli ne moreš reči, da si dokončno ozdravljen, vse življenje moraš ostati na preži in delati na tem, da ne zdrsneš nazaj. Pri tem da se bivši alkoholik lahko popolnoma izogne alkoholu, me se pa hrani ne moremo.
Iz začaranega kroga rejenja in hujšanja lahko po moje izstopiš samo tako, da se nehaš prenajedati IN da nehaš stradati. Oboje. Urediti si moraš prehrano in nasploh lepo poskrbeti zase. To pa je psihološko lahko zelo zelo težko, sploh če že pol življenja nihaš iz ene skrajnosti v drugo in skorajda ne poznaš drugega. Meni osebno je bila hrana univerzalno sredstvo: anestetik, pomirjevalo, poživilo, antidepresiv … skratka svašta. Zato sem se na začetku blazno težko odpovedala prenajedanju kot takemu. Zame je to ornk zasvojenost.
Iz lastnih izkušenj pa lahko potrdim tudi to, da sčasoma postane lažje, da se lahko navadiš zdravo jesti, da ti to postane celo zelo všeč in da obsedenost s hrano popusti in sčasoma tudi mine. Pa prav neverjetno je, koliko energije, časa in volje takrat pridobiš za vse druge lepe stvari v življenju! Samo vedno moraš paziti nase, zavedati se moraš svoje ranljivosti, ne smeš se spustiti iz rok, kadar pridejo hudi časi. Jaz sem tukaj pogrnila.
EStella, legica, v vsem se strinjam. Učimo se na napakah. Pa še nekaj se mi zdi zelo pomembno: da pri hujšanju nisi sam, da imaš podporo, soborke. To mi je pomagalo tudi takrat pred desetimi leti.
Hvala za recept, Legica! Bom gotovo poskusila tole tvojo kombinacijo s tuno, saj imam ješprenj zelo rada. Tudi univerzalna omaka je dobra ideja.
Imaš pa res srečo s sodelavci … :)) Hmm, kitajska najbrž ne bi šla skozi, bi pa svoje kolege mogoče lahko poskusila navdušiti za nakup mikrovalovke … Glede vonjav je pa varianta tudi, da se preprosto požvižgam nanje. :p No, bomo videli.
Vanilka, ja, veš kakšna sreča je to, ko ti vse diši po pici in bureku (tudi tega imam rada) in ko je praktično na vsaki mizi kakšna čokolada, prijazno ponujena za vsakega, ki gre mimo. Grrr.Grrrr. Čokolada je tudi v kuhnji, pri kavomatu……….samo na WCju je (še) ni.
Jap, punce, zazrle smo se pošteno same sebi v oči, videle vse svoje šibkosti in pasti, ki nas čakajo. Sedaj in v prihodnje. Vedenje daje moč, torej glejmo optimistično, da sedaj se klesamo, sedaj in nikoli več tako drastično. Mogoče bomo čez 5 let lahko čivkale na forumu “kako naj se znebim 2 kil”…nikakor pa ne “začenjam s 1.1.2015, želim izgubiti 20 kil” :-))))))))))
Jaz čutim neko jezno moč v sebi, tako bojevniško, nepopustljivo, želim zmagati! Želim se spomladi, poleti vrteti v trgovini in izbirati oblačila – ne po tem, katere številke sploh so, ampak kaj mi je všeč. To bi bilo carsko.