Začela z novim letom
Sapica, točno taka je bila moja tašča. 🙂 Jaz sem pa čistokrvna hruška. Smo se nekoč pogovarjali, po kateri liniji bo hčerka … In je nekdo rekel: No, samo da ne bo po obeh hkrati. :))
Fanina, Debeluška, Bunkica, belouska, debelinka77, Kroglica…, živjo! Lepo, da ste se oglasile in da ste še vedno z nami. Punce, dajte, pišite še naprej, če le morete, tudi če imate morda občutek, da samo jamrate. Po mojih izkušnjah lahko tudi to pomaga. Daleč od tega, da bi morale tukaj vse prekipevati od zagnanosti in pozitivne energije. Vsaka izkušnja je dragocena, samo obupati se ne sme!
Zadnje dni nisem mogla na internet, zato poročam šele zdaj:
V soboto je bilo vse OK, v nedeljo tudi, razen večerje, ko sem za sladico pojedla najprej dve čokoladni palačinki, nakar sem čez pol ure podlegla skušnjavi in si postregla še s tremi dodatnimi. :/ Si pa glede tega štejem v plus vsaj to, da nisem šla potem naprej in se začela basat še z drugimi stvarmi. Včeraj je bilo vse po načrtih, danes v službi pa sem pri kavi mimo plana pojedla kos orehove potice, ampak se mi zdi, da zato ne bo kakega problema …
Sem pa trenutno v težavnem obdobju in mislim, da bi bilo zame bolje, če bi se za nekaj časa povsem odpovedala problematični hrani, to je tisti, ki me rada odpelje v prenajedanje (sladkarije, banane, salame, paštete, čipsi, kikirikiji ipd.). Pa po novem sem sklenila, da lahko pojem maksimum dva kosa kruha na dan.
Kar se pa teže tiče, sem imela danes zjutraj 82,5 kg (ITM 30,3), kar je prav super, vsekakor manj kot sem pričakovala. 😀
Belouska, popolnoma te razumem, ampak če boš čakala na optimalne razmere, pa da bo več časa za peko sadno-žitnih ploščic in vse ostalo, se ti lahko zgodi, da boš čakala do penzije ali pa še dlje.
Ja, zaposlene ženske in mame nas po vrsti pestijo naglica, preobremenjenost, take in drugačne zoprnjave. Dejstvo je, da nikoli ne bomo mogle narediti vsega, kar bi rade oz. se nam zdi, da bi morale. Zato smo se prisiljene nekako odločati, kaj je res nujno in kaj nam največ pomeni. Vedno so potrebni neki kompromisi. In na vsak način si moramo vzeti nekaj časa tudi zase, drugače itak ne bo nič, bo življenje kar odbrzelo mimo nas.
Še dobro, da hujšanje ne zahteva veliko časa, posebnih pogojev in sredstev. Vsaj po moje ne.
Ker tukaj so najbolj bistvene tiste spremembe, s katerimi lahko normalno živiš celo življenje, drugače bo uspeh itak le kratkoročen.
Če nimaš vsak dan uro ali dve ekstra časa za rekreacijo, pa da bi to lahko počela še nekaj naslednjih let, nič hudega. Vseeno lahko uspešno shujšaš. Saj tvoje vitke znanke in znanci tudi niso vsi vsak dan v fitnesu, ne? Gibanje je itak bolj stvar zdravja in splošnega dobrega počutja. In strokovnjaki pravijo, da lahko veliko narediš že z redno 15-minutno vadbo, da greš večkrat po stopnicah, da nasploh več pešačiš, greš med vikendom na kolo, da se igraš s tamalima … Toliko časa se pa že najde, ni vrag.
Pa ni ti treba komplicirati s peko zdravih prigrizkov in pripravo zeliščnih namazov, če za to nimaš dovolj časa in energije. Res ne. Po lastnih izkušnjah bi rekla, da je zelo možno, da bodo drugi člani družine samo vihali nos, in boš na koncu večino teh zdravih dobrot pospravila kar ti sama, tako da bo od tega navsezadnje morda celo več škode kot koristi.
Zdrave prigrizke imaš tudi v bolj preprosti obliki: kos sadja, pest oreščkov, probiotični jogurt, košček sira, kupljen polnozrnati keks … Od namazov je meni super cottage cheese, ki ima iste hranilne vrednosti kot skuta, samo da je veliko bolj okusen.
Mimogrede, pri nas doma samo jaz jem polnozrnat kruh in se mi je dogajalo, da sem ga samo zato, da ne bi šel v smeti, naenkrat pojedla preveč ali pa ga raje sploh nisem kupila. Zdaj vzamem v trgovini hlebček sosedovega ali pa stoletnega in ga razrežem na kose, zapakiram po porcijah v vrečke in zamrznem. Zjutraj vzamem v službo kar zamrznjenega in se zelo dobro obnese. 🙂
Nasploh moram rečt: bogu hvala za zamrzovalnik! Jaz podobno kot Legica vsak golaž, ragu, sarme ipd. skuham med vikendom v večjih količinah in zamrznem po porcijah.
Ali pa na malo olivnega olja prepražim vse sorte zelenjave, zalijem z vodo in na kratko podušim, lonec potem hitro ohladim v mrzli vodi, da se zelenjava ne zmehča preveč, in zmrznem v manjših posodicah. To potem dodajam raznim enolončnicam, npr. ričetu, ali pa razredčim z vodo in zakuham not še malo zdroba, pa je super zelenjavna čorbica …
Vedno tudi pazim, da imam v hladilniku stvari, ki se jih da na hitro pripravit, npr. kakšne torteline, jajca itak, zelenjavo – bučke, melancane ali brokoli, to je vse pripravljeno v 10 minutah. K rižu npr. paše tudi zamrznjena azijska zelenjava (tista brez omake) ali pa grah. Pa špinačo tudi kupujem zamrznjeno in Hoferjevi zelenjavni polpeti se mi zdijo super.
Čez vikend si vzamem več časa za kuho, ker mi je to tudi zelo v veselje. Med tednom, ko pozno pridem domov in je treba na hitro pripraviti zgodnjo večerjo, ki je naš glavni obrok, pa poenostavim stvari in poskušam kaj pripraviti že večer prej, vsaj solato. Meso, če se le da, pripravim tako, da je za dvakrat. Če je npr. en dan piščanec v pečici s krompirjem, ga običajno vedno nekaj ostane, da naredim naslednji dan npr. piščančjo rižoto …
Planiranje se mi zdi pa zelo pomembno tudi zaradi nakupovanja, da imam pravi čas pri roki vse potrebne sestavine. V trgovino gremo običajno samo dvakrat na teden in pred tem pač na hitro razmislim, kaj bi lahko v naslednjih dneh jedli, pa še domače vprašam, kakšne so želje …
Drugače pa kuham tako kot prej, samo da si na krožnik naložim manj kot sem si včasih. Nobenih posebnih sprememb nisem vpeljala v domačo kuhinjo, ker mislim, da na splošno jemo dovolj zdravo in normalno raznovrstno hrano. V naši družini so vsi suhi, razen mene. Eden od otrok ne mara kuhane zelenjave, ena pa je vegetarijanka in je treba vedno nekaj balinati, da je za vsakega nekaj – in zelenjava in meso. Tudi tunine pojemo veliko. No, sveže ribe bi bile res lahko večkrat na jedilniku, vsaj čez vikend … Svežo solato (zelena, zelje, kumare, paradižnik …) imamo vsi zelo radi in jo jemo v velikih količinah tako rekoč vsak dan. Zelo veliko pojemo tudi kuhane zelenjave. Pa košara s sadjem mora biti vedno polna.
Kar se ostalih članov družine tiče, se mi zdi še najbolj problematično to, da se vsi nalivajo s kokakolo, ki je jaz k sreči nikoli nisem kaj preveč marala. Od novega leta naprej tako ali tako pijem samo vodo in nesladkane čaje, redko kak kozarec pomarančnega soka. Hja, pa čokolada je vsem ljuba, vedno jo je polno po predalih, in tukaj se ne da nič. Se moram kar lepo naučiti živeti s tem. 🙂
Evo, “na kratko”, to so moje glavne strategije.
Vanilka tudi jaz se podpišem pod to!!!
Res je treba narediti kompromise, vsi mi bi radi delali še to in ono, pa ne gre, odločiti se je potrebno za tisto kar nam je v korist, za nujno pa itak vedno najdemo čas.
Tudi jaz sem rekla kako bom pozimi brala, pa nisem kaj dosti. Sem pa rekla, ker tv praktično sploh ne gledam več, da si vzamem zvečer malo za branje – no bom videla kako bo to šlo.
Tudi jaz kuham v sobto in nedeljo in zamrznem. Kadar kuham juho jo vedno toliko, da gre v skrinjo, meso pa imamo dva dni. Kužika dobi meso od reber, mi pa od stegna.
Najlažje je, da si potenstaš meso na čebuli in zamrzneš po posodah in pol ven jemlješ za npr obaro, pa rižoto, druge enolončnice z veliko zelenjave…. Tega naenkrat lahko narediš veliko. Pa sploh ni težko, vse skupaj zmečeš v lonec, kuha se pa itak samo. No, da ne nakladam, saj je bilo že vse povedano.
Vanilka! Hvala za tako izčrpen odgovor. V celoti se strinjam s tabo! Si me kar malo potolažila v zvezi s tistim, da ne rabim ravno doma vse sama pripravljati. Ja, kuhanje za kakšen dan naprej ali pa za v zmrzovalnik je pa tudi ideja – saj to sem že sicer večkrat planirala, pa bolj redko izvajala, tako da se sedaj res moram pripravit do tega. Hvala bogu, z družinskimi člani nimam “problemov”. V glavem jedo vse, tudi zelenjavo in sadje, pa polnozrnat kruh. No, polnozrnate testenine so bolj tako, tako – sicer jih jejo, niso pa ravno navdušeni nad njimi. Ampak saj tudi to ni tako pogosto na jedilniku. Včasih pač otroka rabita malo vzpodbude, včasih me pa celo presenetita – zadnjič je sin (3 leta) pojedel kar zajeten kupček brokolija, pa še si je nabasal zraven!
Za telovadbo si sedaj torej tudi “ukradem” čas. Sklenila sem, da moram vsak drugi dan ali pa vsaj 3x na teden za 40 min na kolo – to že kar izvajam, ostale dneve pa bom poskusila vsaj nekaj vaj za problematične dele. To zadnje še sicer nisem začela, ampak tudi to bo.
Fanina – tudi tebi hvala za odgovor, sicer pa vsem hvala za vzpodbudo. Od zadnjega oglašanja sem spet “pridna”, tako da “Belouška is back!”
Lep pozdravček vsem!
Welcome back, Belouska!
Vanilka, tebe je bilo pa lepo brat, v marsičem sem se prepoznala.
Ej, punce, trudimo se in to je to. Idealnega ni, le optimalno v danih razmerah je. Nekateri se 100% ukvarjajo le zgolj sami s seboj, nekateri to počnejo na intelektualnem pdoročju, nekateri bolj fizičnem (prehrana, telovadba, videz). Tule nas je pa kar nekaj zaposlenih mam. To pomeni kompleksno usklajevanje časa in lovljenje kompromisov. Najtežje, ampak, ej, iz tega človek potem tudi največ dobi – ima vse :-))
lp vsem skupaj!
PS: Danes sem že videla na tehtnici 93……pa se je potem pretvorila v 94,2. Ampak – nisem daleč. Ha!
Res zanimivo, februarja so mi kile praktično stale, mogoče minus ena kila. Sedaj marca se pa očitno nekaj kozmičnega dogaja – zjutraj sem že videla 93..sicer 93,9, ampak ne bodimo malenkostni. Pri 93 prestopim ITM prag. Še malo, še malo, deeeejmo stisnt!
Kaj sem dosegla v teh dveh mesecih in pol:
Postala sem odvisna od rekreacije (5x teden). Orbitrek je moj prijatelj. Občutek, da garam na napravah mi je že kar prijeten. Všeč mi je občutek, ko prešvicana migam, misli pa mi odplavajo nekam…
Na hrano gledam drugače. Ni več bistveno, da je dobra, ampak da sploh je. In ko človek postane hvaležen, da lahko sploh je, postane vse zelo dobro. Ajdova kaša z žlico olivnega olja ….. polnozrnati zelenjavni tortelini……..polnozrnata žemljica in jogurt……..carsko, vam povem :-))
Neka vitalnost, poskočnost se je zalezla vame in to mi je strašno prijetno. Stopnice, počepi, hoja, vstati iz fotelja….vse je tako lažje.
Vedenjske spremembe so očitne, optimizem, dobra volja, to me preveva. Ponosna sem nase. Saj vem da imam še dolgo pot (sedaj se bližam 93, idealna teža mi je max 80) a ugotavljam, da mi je tudi pot ok.
Strašno se ukvarjam s svojo podobo. Že dolgo se nisem. Frizura. Nohti. Obrvi. Anticelulitna kremca. Krema za komolce, kolena. Kremca za obraz. Parfum. Ogledalo bo kmalu počilo toliko se ogledujem :-))
Evole, tako je stanje.
Lepo pozdravljene vse skupaj.
Vidim, da ste kar zaposlene.
Tudi jaz sem bila ta vikend in med tednom kar precej, tako, da se pozna malček na teži. Se je dogajalo, da sem bila cel dan do 19h brez jest, potem pa jedla ”kosilo” ob 19h. Čeprav ni bila ne vem kako velika porcija mi je škodla. Nisem več navajena jest tako pozno tako velik obrok.
Drugi dan spet ni bilo časa kuhat pa je padlo kaj ”na suho”.
No, včeraj sem pa bila v kitajski restavraciji in jedla komplet kosilo od cvrte predjedi, do spet cvrte sladice in se veselo mastila. 🙂
Na žalost sem pridobila pol kilogramčka. Ni tako grozno. Ga bom že uničila ta vikend, ko imam precej časa. No, pa še danes se vrnem k mojim kosilom, tako, da sploh ne bo problemov.
Drugače pa sem si naredila graf na katerega zarišem padanje kilogramov. Pa tudi v beležko zapisujem kaj sem jedla, pila in koliko sem športala. Se bolj držim pod nadzorom na tak način. Pa graf mi vliva voljo, ko vidim, da počasi, počasi krivulja pada (čeprav vsako toliko poskoči nazaj gor). A ve tudi tako nihate s kilogrami? Dva dol, enega gor, itd?
Nič, to je to :).
Lepo se imejte.
Punce vidim da ste kar pridne, nekatere še posebno iztopate.Sama se že od novega leta trudim z igubo pa malo popustim pa spet štartam s polno vnemo.Samo vam povem da se mi tokrat telo ne da.Po številnih dietah kg zdaj ne gredo več tako kot so šli,..pa nisem starejaš (pod 30 let). V glavnem kg se ne premaknejo nikamor, pazim, tečem in jem pretežno beljakovine z zelenjavo, zjurtraj polnozrnat kruh nikoli ne več kot50g in sirček. do zdaj sem izgubila 4 kg upam da se čim prej premakne,ker zdaj pa res potrebujem da bi bila malo elegantnejša, namreč kamlu se poročim:))). Aja imam pa jih 85 na višino 170cm.
Poldeta, kako je pa s kosili? Prigrizki? Količinami? Urami jedenja?
Je pa res tako, da včasih kar stoji, potem pa ko se premakne, se res premakne. Jaz na tvojem mestu bi pojačala rekreacijo. Mogoče kile ne bodo šle dol, a postava bo pa lepša.
Drugače pa, Poldeta, kile gor kile dol, glej samo nekaj – da boš srečna nasmejana nevesta! To je glavno! In ne si sedaj preveč grenit življenja zaradi kil. Boljša varianta je, da boš na fotkah nasmejana in srečna, sproščena pa četudi malo bolj polne sorte, kot pa presušena kisla kumara .-)))))
Lepo se mej in uživej!
Nekako tako jem:
Z-dva mala kosa kruha (40g) in sirček in kava 5:30uri
kava-avtomat
M-kos sadja 9:30uri
kava-avtomat
K- meso (piščančji file večinoma) in solata ali pa špinača 13:30
V-najkasneje do 18 jajce, ali pa dva kosa sadja pomaranča (večinoma sadje ki mi full paše po teku,..vem da bi bilo boljše beljakovine…sej samo dva sadeža in ponavadi pomarančo…
Hrano ločujem, kava z mlekom brez sladkorja, pijem vodo včasih sok zmešan z vodo. Tečem vsak drugi dan po 40min-počasen tek.Mogoče se bo kateri čudno zdelo da ob ti prehrani ne hujšam,…tudi meni se.Krivec za to je pa nenehno hujšanje in telo se je uprlo.Sem že večkrat izgubila po 20kg in več pa vedno vse nazaj dobila.ma če ne drugo se pa boljše počutim in več energije imam.S tekom in vajami za roke in noge bom pa nadalčjevala bo vsaj telo malo bolj napeto….vam poročam kako bo šlo….
Kaj se vam zdi??
nisem strokovnjakinja, ampak nekaj počasi kar verjamem. Da je treba jesti da shujšaš. Ker ja, drugače se telo upre, prešalta na minimalno porabo. In kile stojijo. In potem je res ironija, človek je kot kakšen vrabček, učinka pa ni. Po mojem mora tvoje telo dobiti signal, da bo hrane dovolj, da bo redna, da je bo kar pošten krožnik ali skodelica. Glej, od 13.30 ure dalje poješ jajce ali dva kosa sadja. Torej od kosila do zajtrka – to je 16 ur! – ti poješ le to malenkost. To se meni zdi premalo.
Naj pove še kdo drug, kot rečeno, men ise zdi, da ješ premalo. Posebej po športu, po 40 min teka.
lp!
Včeraj sem prišla blazno pozno domov in tam me je pričakala mrzla kupljena pica pa nekaj kalamarov. Pojedla pol. Zavestno. Eh, danes mi je malo žal. No, je že mimo. Sedaj nisem čisto nič lačna, seboj imam zajtrk, pa mi ne paše. Bom še malo počakala (drugače kar planem po njem). .
V LJ sije sonček, danes grem lahko spet v fitnes, čez vikend se mislim fino naspati, pa familija bo spet na kupu – evo, imam vse pogoje da sem dobre volje. Pa ve?
Evo punce, spet se malo javljam 🙂
Legica, bravo, mislim, da se bo 93 zelo hitro pokazla! Tista pica pa tudi ni tako grozna. Jo boš že pokurila.
Poldeta, jaz se strinjam z Legico. Verjetno se je tvoje telo res uprlo hujšanju. Poskusi pojesti več in v pravih kombinacijah (zjutraj pretežno OH, zvečer beljakovine). Počasiti ti bo zagotovo uspelo. (Ko bi se le sama tega držala hehe!)
Jaz pa sem še vedno pri slabem prehranjevanju. Zjutraj in za kosilo še gre, večerjo imam tudi ponavadi zdravo, ampak enostavno ne morem ostati samo pri tem. Če imam pri roki kaj sladkega, kar planem. Pa vzrok tega vsekakor ni to, da bi čez dan premalo pojedla. Ne vem kaj se dogaja z mano. In čisto sem brez energije. Zraven dela še pišem diplomo, kar me tudi že zelo nervira in v takem primeru je hrana moja najboljša prijateljica. Pa vem, da bi se stokrat boljše počutila, če bi zvečer še šla na sprehod, kot pa da ždim doma in jem, ampak enostavno ne morem. Še sreča, da je končno bolj toplo, imam kar več energije. Danes zjutraj sem že razmišljala ali naj jem kruh s tunino pašteto (ki je v bistvu tak ena sama maščoba) ali kosmiče. Na srečo sem se odločila za kosmiče. Tako, spet sem vam malo pojamrala, zdaj pa upam, da me bo končno srečala pamet. Če ne drugega, sem počasi začela razmišljat o sebi v kopalkah in ob tem me kar zmrazi. Pa še ene lepe kopalke sem vidla in razmišljam, da bi jih kupila. Mogoče bi pa to lahko bila moja motivacija…
Za danes je moj plan prehranjevanja sledeči:
Z: Pomaranča, 50 g polnozrnatih kosmičev (ovseni, pšenični, malo rozin) z mlekom
M: Pomaranča ali dve
K: Nisem še čisto prepričana kaj bo, najverjetneje zelenjavni zrezki, kakšen kos mesa in regrat v solati
M: mogoče jabolko ali pa nič
V: pusta skuta z navadnim jogurtom, žlica sojinih kosmičev in zmleto proso in oves (jem za lepše lase :))
Pa nič sladkarij ne bo, zvečer pa upam, da še zadnjič smučat – na Rogli menda še ni tak toplo.
Želim vam lep sončen dan in vikend!
O, Bunkica, živjo!
Mislim, da je tvoja edina rešitev – rekreacija. Uvedi jo kot nekaj rednega. Verjamem, da si preobremenjena (diploma – pridna!!!!), ampak najdi tisto uro. Je, obstaja. In ko boš bolj migala in hkrati imela v glavi koliko kalorij si pokurila, ti bo škoda pojesti kakšen snickers :-))
Glej , za 1 uro hoje po ravnem porabiš 330 do 420 kcal. 10 dag Lindtove čokolade – 560 kcal; 10 dag čipsa – 557 kcal.
Torej, pol čokolade poješ in moraš uro in pol hodit, da to nekako izničiš. A ni to škoda?!?!? Jaz sem ugotovila, da moram 20x na mesec po eno uro biti na orbitreku da izgubim 1 kg maščobe. Torej, če bi hujšala samo s telovadbo, bi bilo to to. Cel mesec……….. In odkar bolj telovadim, se mi zdi res ŠKODA jesti taka mašila.
vir: http://www.fit-on.net/hujsanje_kalorije-6835-4486-a.html
Legica, graf kar na roke delam, ker se tehtam zjutraj in se mi ponavadi kar malo mudi, tako, da samo pikico s kemikom na hitro zarišem. Na os x sem dala dneve (pol cm =1 dan), na os y pa kg (1cm je 1kg-tako, da lahko tudi pol kg označim). Sem pa dala od 74-70 kg (moj plan za ta mesec). Beležka je itak mali karo, tako, da ravnila skoraj ne potrebujem. Problem je samo to, da bom po 25 dneh morala narediti nov graf, ker ne bo prostora.
Migam se sigurno premalo. Na sobnem kolesu je tak dolgčas, da me niti malo ne vleče gor. Tako, da se res poredko spravim gor. Zdaj so vsaj malo lepša vremena, tako, da se bom spravila kaj na kolo ali pa rolat. Proti poletju pa še tečt.
Drugače pa nič novega, kilice stojijo zaenkrat. Do konec meseca morem še 2 spravit dol, da dosežem ”mesečni cilj”. Več kot 4kg mesečno pa itak ni priporočljivo.
Uživajte, jaz pa se javim, ko bo kaj novega 🙂
.
punce, pridne ste 🙂
jaz se trudim, imam manjše obroke, migam nekaj malega, zaradi obilice dela in veliko stvari, ki se dogajajo v mojem življenju, čutim nek nemir, ki ga (pre)večkrat blažim s čokolado (sicer temno, vendar tud eno celo rebro/dan) in/ali kako drugo sladko dobroto (se skušam vsaj omejit na npr. 2-3 piškote/5 grižljajev ipd.)
Bom zbrala pogum in šla jutri zjutraj na tehtnico. Upam, da kile vsaj stojijo, ker dol pa res dvomim, da je kaka pala.
Nasmejana :), vso srečo pri jutrišnjem tehtanju torej.
Tako se govori! 🙂
In bravo za tisti “ukradeni čas”, ko greš kolesarit!
Tudi jaz bi se morala bolj potruditi za redno rekreacijo. Vem, da zdrava porcija gibanja vsak dan poleg vseh ostalih pozitivnih učinkov prinaša tudi zelo pomembno, mogoče celo odločilno psihološko prednost.
Evo, točno to je to! Legica, si te bom vzela za svetal zgled. Hočeš nočeš, tvoja sporočila dejansko navdihujejo. Merci beaucoup!