Vanilka, mislim, da ima take probleme s prenažiranjem večina izmed nas, ki imamo prekomerno težo.
Enako se dogaja tudi meni. Predvsem zvečer, ko jem tudi če nisem lačna, kar tako, iz navade. Ni mi dovolj košček kruha s sirom ali salamo, niti jabolko, takrat bi pospravila vse. Pa ne, ker bi me zgrabila lakota. Ne vem zakaj. Tako pač je.
Ravno zaradi tega sem se odločila, da ne jem večerje. Ker se ne znam ustaviti pri eni jabolki ampak bi spraznila cel hladilnik. Podobno kot se je tvoja znanka odločila, da ne bo jedla čokolade. Zaradi strahu pred neuspehom. Vem, da ni zdravo ampak drugače ne morem. Za kosilo pa jem vse, tudi pizzo, dunajski ali kako drugo nezdravo stvar, vendar v manjših količinah. Zaradi velikih količin vode ne občutim lakote, tako, da se da zdržat.
Po pravici povedano se bojim tudi vikendov, ko nimam tako natrpanega urnika, ki bi me tako zaposlil kakor med tednom. Med tednom že nekako pozabim na hrano. Vikendi pa so moja šibka točka.
Kakorkoli, kot je rekla legica, tukaj jamramo, se hvalimo, itd…OBUPAMO PA NE! 🙂
Ko boš bila čisto na kraju z voljo, ko ne boš več videla poti naprej se spomni na nas, ki prav tako potrebujemo podporo, ki prav tako imamo krize, v nas, ki verjamemo vate in vase. In vedno imej v mislih, da bo jutri boljše.
Skratka, ne obupaj.

Krofek, tole si pa res lepo napisala.

Punce, hvala, zlate ste! Resno, kakšne vaše misli bi si kar na steno obesila …

Legica, imaš popolnoma prav. Možnost prave izbire vedno obstaja. Ne bomo obupale! Naprej, junaška kri! Vidiš, sem se kar malo nalezla tvojega zanosa. :))

Tortelini s skledo solate so bili pa d’best! 🙂 Kasneje sem pojedla še eno pomarančo in konec. Bravo jaz! :)) Za vsak slučaj sem si tudi že ob 8h zvečer umila zobe, da me ne bi kasneje pred spanjem še kaj zagrabilo. Namreč, ko si enkrat umijem zobe, ne jem več oz. kar lepo pozabim na hrano, saj mi še na misel ne pride, da bi si jih šla umivat še enkrat, z umazanimi pa tudi ne grem spat. Nikoli. Mogoče se trapasto sliši, ampak meni ta obred pranja zob včasih zelo pomaga pri preprečevanju poznovečernega prenajedanja.

Z olajšanjem lahko tudi povem, da se danes počutim že precej bolje kot včeraj. Glava se je malo zbistrila, ne mislim več toliko na hrano. Za vsak primer pa obnavljam včerajšnjo obljubo:
Za večerjo bodo makaroni s tuno in veliko zelene solate. Potem pa konec, NIČ VEČ hrane. Spet si bom že ob 8h umila zobe … In jutri spet poročam, kako gre.
Ah ja, tudi tehtnica mi je bila danes zjutraj milostno naklonjena: 83,8 kg. Včerajšnjih 85 je bilo očitno tudi posledica zastajanja vode. Po vsej tisti slani krami to sploh ni čudno.

Nasmejana :), lepo te je slišat, vedno! Pa ful fajn, da si se včeraj uspela premagat. Evo, to je že ena mala zmaga in zdaj jih moramo samo še nizat eno za drugo. In uspelo nam bo! Tudi jaz sem prepričana, da nam bo.

Krofek, pri takem večernem prenajedanju nikoli ni dovolj, kajne? Ne glede na količino. Meni se v bistvu zdi, da več kot takole pojem, bolj sem “lačna”. Dejansko je včasih lažje sploh ne jesti kot po zmerni količini hrane krotiti željo po še in še. Popolnoma te razumem, da si se iz varnostnih razlogov enostavno odpovedala večerji. Vendar pa, bodi previdna, da ne boš zato zvečer preveč lačna. Po mojih izkušnjah lahko prava, fizična lakota sproži zelo hud napad prenajedanja. Poleg tega preveč prazen želodec lahko moti spanec.
Na vsak način pa, drži se!! Bom čez vikend mislila nate in na vse vas!

Madoniš, res sem vesela, da ste tukaj!

Živjo, punce!
Danes imam delovno, zato namesto spanja že veselo skačem okoli po svetu. Zjutraj je bila tehtnica 94,5. Jupiiiiiiiiiiiii. Očitno je 95 definitivno in dokončno premagana, sedaj lahko že kukam tja proti 93. Ej, Vanilka, a ni to dober filing!
Včeraj sem bila v fitnesu, na napravah. Vsi hodijo na tiste taprave fitnes naprave z utežmi, no, jaz sem šla na hidravljične, ki so postavljene bolj nekje ob strani, v krogu in se uporabljajo za pace program (kamor sem hodila). In si lahko predstavljate eno osamljeno debelo pojavo, ki zleze na napravo, 15 ponovitev na precejšnji obremenitvi (beri – rdeča, zašvicana), pa naprej na naslednjo…..in tako trije krogi, cca 45 min. Prvič ko sem začela s temi napravami, mi je bilo malo neprijetno (ob napravah je prometna peš pot), sedaj se počutim kot kakšen Rambo, uaaaaa :-))))
Punce, sori ker non stop prekipevam tule gor, ampak si ne morem pomagat .-))) Ful se dobro počutim. Če bi me vidle na cesti bi rekle “hu, dobro rejeno”, ampak jaz se počutim lahkotno kot peresce. Sedem kil je že šlo, in to kvalitetno, brez stradanja in z rekreacijo. In še 13 kil me čaka. Vem in vidim, da se da. Z vsako kilo, ki se počasi počasi odlepi stran, sem bolj zadovoljna. Ker…………sem končno uspela premagat sebe. Ker vztrajam.
Lep vikend vsem skupaj!!!!

Kroglica, Fanina, Belouska, Debelinka 77, Bunkica, Stotka, Pandica, Sanella, Debeluška in mnoge ostale…….. kje ste?

Pogrešam(o) vas.

Danes je en tak čudovit dan 🙂
Zjutraj sem imela 71,5 kg (začela sem pa pri 74). Dva tedna pazim kaj jem, prejšnji teden sem prišla na 73, potem v ponedeljek sem jih imela nazaj 74. Danes pa kar 71,5. Saj vem, da je to samo tistih nekaj začetnik kil, ki gredo kot po maslu dol, ampak sem zelo, zelo vesela 🙂
Vanilka, v bistvu nisem lačna, ker nimam tako strogo dietnih kosil. No, malo sem že, ampak to mojo lakoto se da potešit s kozarcem vode, če tudi to ne pomaga pa skodelico toplega čaja pred spanjem.
No, danes sem se v bistvu prišla malo pohvalit 🙂
Punce uživajte 🙂

Legica ne se bat – eni še kar vztrajamo! Je pa res, da se z pričetkom pomladi (take brez 50 cm ali več snega !!!) začne tudi delo zunaj in takrat verjetno ne bom utegnila biti tukaj – bom pa v mislih!

Morem povedati, da se je meni zgodilo tisto kar so pravili, da se zgodi. Namreč ko sem se vagala je bila razlika -3 kar me je presenetilo, saj se v februarju praktično nisem premaknila navzdol. Sem vesela, da je tako, saj to pomeni, da se (recimo temu tako) pravilno prehranjujem, se pravi, da pojem toliko, da grem dol in nisem lačna. Očitno pa je to tudi prvi znak, da se vadba na kolesu pozna! Najbolj pa se mi pozna na kavbojkah. Če sem jih komaj zapela pred novim letom jih sedaj skoraj slečem ne da bi jih odpela. Sem si že kupila nove! Prav tako sem si obljubila, da bom konec meseca prevetrila omare, sortirala obleke in dala stran vse kar mi bo preveliko. Verjetno pa bom morala še kaj dokupiti. Sploh, če bom šla do konca meseca še kaj dol. Sedaj je minus 4,6 kg. Morda za koga malo, a zame je to uspeh. Tokrat je prvič, da hujšam tako počasi, da ne hitim. Ker če sem bila nestrpna se je vedno sfižilo. Očitno je potrpljenje res božja mast :o)

Rada vas berem, se še učim, …

Lepe sončne dni vam želim.
Fanina

Čao punce….evo mene…nisem se zgubila…ampak sem premagovala neke težave ki so se pojavile v moji vezi…
Kaj vam naj rečem…ugotovila sem da jem kadar sem žalostna, takrat pride na vrsto kakšna čokolada, sendvič, francoska….itd. poleg tega sem imela pred kratkim rojstni dan, kar pomeni, dan oz par dni v katerih vedno znova najdem najbolj preprosti izgovor da lahko jem kar si želim, in sicer, pa saj imam RD in to je le enkrat letno, sedaj si pa res lahko dam duška…čisto nepravilno, a pač tako je…
Jutri še imamo kosilo z družino, dunajske, krompir, razne priloge…potem pa seveda obvezna rojstno dnevna torta…
jooooooj…kako si lahko kaj takšnega dopustim, ko pa vem da moram shujšati še 30kg…ti res ni mačji kašelj…pa na tako dobri poti sem bila….
aja…vmes sem še zbolela, torej teden dni počivanja, antibiotiki, nič telovadbe 🙁
Si pa res že skos govorim da v ponedeljek zopet začnem z mojim programom….po eni strani komaj čakam da se spet malo razgibam na orbitreku, saj že kr malo pogrešam miganje…in pa poleg tega seveda pride pravilna prehrana…upam da mi uspe na začetku še kakšen sadni dan, da si malo spodbudim ta moj program hujšanja…

Tako punce…malo sem zatežila z mojo slabo vestjo, sedaj se bom javljala pogosteje!!!

Vanilka, Legica…vama pa vse ČESTITKE, le tako naprej !!!!!!!!!!

Pozdravljene punce!

Evo, jaz sem tudi še tu! Vas redno berem, pišem pa ne, ker se mi zdi, da so moja sporočila vedno enaka – samo jamranje! Pri meni je torej še naprej KRIZA. V bistvu sploh ne morem rečt, kdaj oz. da sem sploh začela hujšat. Ker enostavno zdržim le kak dan, potem pa spet lepo pridno papam vse po spisku. Kot že od nekdaj so tudi zdaj pri meni problem prigrizki. Kokice, čokoladice, prestice, tudi kakšen čips včasih pade, najhuje pa je to, da se sploh več ne sekiram. Pa če bi se vsaj gibala… Pri svojih 24ih letih sem totalno brez kondicije. Sem učiteljica in včeraj sem se pri športni vzgoji z 9-letniki za hec malo lovila. Po minuti (pa ne pretiravam, res je bila minuta!) sem mislila, da me bo pobralo! Kar nisem mogla verjet. No, tako stvari stojijo pri meni 🙂 Vsak teden znova se odločam, da bom opustila prigrizke, vsak teden znova si v glavi pripravljam načrt rekreacije, a kaj, ko mi vedno kaj prekriža načrte. Rojstni dan, obletnica, sneg, veter, pomanjkanje časa… vedno imam dober izgovor 🙂

Sem pa res zelo zelo vesela za vse vas! Tisti majhni prekrški tu in tam, to pa res ni nič! Vidim, da ste odločene in prepričana sem, da vam bo uspelo! In res ste vse po vrsti pravi sončki! 🙂 Se ob branju kar nasmejem 🙂

Uf, koliko je že ura… Je pa pasalo malo potožit 🙂 Upam, da se bom naslednjič javila z boljšimi novicami. Npr. da se lahko lovim že dve minuti 🙂

Lahko noč!

Halo!
Jaz sem še tudi tukaj. No, recimo ….. Berem vas sicer vsak dan, oglašam se pa zadnje čase ne. Saj si verjetno mislite, zakaj ne…
Ja, imate prav. SLABA, ZELO slaba vest. Nič nisem pridna, pravzaprav sem obupna! Kam je izginila tista volja in pridnost izpred dveh mesecev? Pojma nimam… Edino, s čimer se lahko pohvalim je to, da sedaj zadnji teden vsak drugi dan 40 minut pridno kolesarim na sobnem kolesu. Prehrana? Ja, to je pa obup. Zajtrki in malice še kar gredo, zdrava kosila pa so spet nekam odplavala. Tudi sladkarije so … Grozno! Sama nase sem jezna, predvsem pa obupana. Na sploh sem trenutno v nekem čudnem obdobju, posledica pa je nažiranje s sladkarijami. Poleg tega delam tisoče napak – prehitro jem, premalo pijem, ne planiram kosila za kak dan naprej, … Presneta naglica, stres, preobremenjenost…! Sploh nimam časa zase! Saj ga nikoli nisem imela, ampak sedaj je še slabše! Toliko nekih stvari bi morala ali pa želela narediti zase – pa zmanjkuje časa. Joj, joj, joj – kako sem zatežila! Se opravičujem.

Skratka, grozna sem! Namesto, da bi shujšala, sem nekaj kg celo pridobila nazaj. Tako, da me je prav sram. Sploh ne vem, zakaj sem se vam oglasila.

Vsekakor pa vse vas občudujem in vam čestitam – res ste krasne!

Lep preostanek nedelje in lep teden, ki je pred nami! Upam, da bo pomlad končno potrkala na vrata!

Lep pozdravček tudi vsem, ki ste se med tem na novo pridružile!

Naj te bo sram.jaz bi si na tvojem mestu dala vrečko čez glavo, da me nebi nihče več prepoznal.
Tudi iz hiše ne bi več stopila. Zdaj pa vsi vemo, kako se nažiraš. Konec je s tabo. Ti, ti pujsa

Pozdravljene!

Ponovno se javljam, tudi jaz s slabo vestjo. Ta teden je bil pa poln šibkih trenutkov, tako da včeraj nisem šla na tehtnico, kot ponavadi grem ob sobotah.
Jutri pa spet na pravo pot 😉

To me pa res veseli, da ste se javile, punce! Sem se bala, da vas ja kar nekam odneslo, ste pa tu in to je fino. Samo bolj tihe ste, ok .-))

Fanina, res me veseli za tvoj uspeh, bravo!! Prevelike hlače, oja, rajski občutek!

Ej, Debeluška, živjo! Sej vem, če so težave, jap, nas vse potegne v hrano. Ene v depresiji hujšajo, eh, jaz se redim…. Ampak, ampak, Debeluška, sedaj pa usekaj po mizi! Misli nase! Delaj zase in na sebi! Zlezi na tisti orbitrek in začni. Vsak dan ali vsaj 5x tedensko. Počutila se boš bolje in tudi hujšati boš začela laže. Sprejmi ta sklep, naredi si plan in akcija. Saj veš da boš zmogla! Počasi in a vztrajno. Držim pesti da ti uspe! In daj res, javi se!

Bunkica, oj! 2 minuti si želiš? Če si močno želiš in se vzameš v roke, jih boš podila okoli dokler oni ne bodo pocepali po tleh :-)) Veter, sneg itn te ovira pri rekreaciji, hm, hm. Daj, preberi res tisto temo od Otfita NASVETI itn – meni je zelo pomagalo. Celo vaje je prilepil. In lepo začni. In vse tiste prigrizke začni gledati s prezirom, bedna mašila in nadomestki za hrano, čisti proizvod potrošništva, ne rabiš jih! (tole meni pomaga, ko se pri blagajni zazrem v kakšen snickers…..:-)))

Belouška, ki ne mara kač, živjo!!!! Nekaj ti povem, čas je relativen pojem, čas se vedno najde, jaz imam službo, otroke, dom-družina, pa gomilo raznih zadev, ki uletavajo iz leve in iz desne ……….. ampak ……….. odločila sem se vzeti uro, uro in pol zase. Pika. Konec. In ne odstopam. To rabim. Včasih se mi je zdelo, da te ure nikjer ni, da je ne najdem. Pa je vedno bila……. lepo se organiziraj in ja, malo skoraj sebično si pribori tisti čas.To da si začela s kolesom – super!!!! Samo še hrano ukroti, pa si zmagala. lp in ej, obvezno se javljaj! Obvezno. Ne velja biti tiho. Sem že enkrat zagrozila kaj bo doletelo tisto, ki samo bere in ne piše. Če si brala, potem veš – groooooozno bo :-)))

Kroglica, tko se govori – pride kriza, ampak – človek mora vztrajat na svoji poti! Zgubljen teden ne šteje. Pozabi nanj. Te ne briga. lp in upam, da naslednjo soboto vriskaš tule gor :-)))

Dobro jutro,

še sem tukaj med vami. Vas dostikrat berem, posebno še takrat, ko imam slabo vest. Od novega leta sem “začela” že sigurno 10x pa mi ne rata in ne rata. Mi je pa nekaj kliknilo v glavi to soboto dopoldne…kar sredi dopoldneva…ni bil ne ponedeljek , ne 1.v mesecu,..ampak sem kar sama pri sebi sklenila, da se ne bom šla neke stroge diete, ne bom si očitala, če bom pojedla kakšno stvar, ki ne sodi med dietne. Včeraj smo šli na en dolg družinski sprehod in sem se počutila fantastično. No , zvečer pa je moj prinesel pice iz krušne peči. Sem bila trmasta in sem rekla “ne bom”. Pol sem pa vseeno podlegla skušnjavi. Ampak sem bila sama nad sabo presenečena. Čeprav jo je ostalo več kot polovica (prinesel je dve…eno je pojedel mož, drugo polovico pa otroka), sem pojedla en košček(1/8) in sem se znala ubranit ostalemu. In nisem imela nič slabe vesti (no, čisto malo). Trenutno sem na 97,6 kg (1.1.=101kg), ampak tud glede tehtanja sem sklenila, da me ne bo kar naprej obremenjevalo,….vagala se bom samo ob ponedeljkih. Sem pa zelo vesela, ker prihaja lepo vreme in sonček. Zjutraj semn bila že polna energije, ko mi je v avto posijal sonček. Pa še lepše bo. Tole vreme in sneg, ki je bil do sedaj mi je tud mal škodil pri hrani (vem, da to ni izgovor)…kar nekaj sem jedla in se basala.
Občudujem vas vse, ki ste polne pozitivne energije, veselja,,…posebno Legica. In kako lepo skrbiš za nas, ki včasih malo zaidemo na slaba pota in pozabimo, kaj je prav in kaj ne.
Lepo se imejte in čim več sončnih dni vam želim

tako dolgo me ni bilo, da sem že celo svoj nick pozabila….sem debelinka77 in ne debeluška77. Bom popravila….prejšnji post sem napisala jaz- DEBELINKA77

Pozdravljene!
Lepo, da se vsaj beremo in vsaj občasno kaj napišemo. Gonilna sila je definitivno Legica, večina ostalih pa se nas “napaja” na njenem akumulatorju 🙂
Meni se pozna, da je zadnje dni sonček. Potreba po cukru je drastično upadla. V soboto sem celo ostalim članom družine privoščila sladico, sama pa se je nismem niti pritaknila. Več energije bi morala dat v miganje, vendar zaenkrat se ne obremenjujem s tem, ker imam res tak tempo, da se okol devetih zvečer sam še sesujem na kavč… ko se bomo preselili, bo tud za to več časa 🙂
Gremo – pred nami je nov teden zdrave prehrane.

Verjetno imaš prav, ampak meni vseeno primanjkuje časa. Verjetno bo težava v slabi organizaciji. No, za kolo sem si sedaj res ukradla čas, v mislih sem pa včeraj imela bolj to, da ni časa, da bi prebrala kakšno knjigo v miru in poslala misli na pašo, šla ven na zrak, da bi v miru sestavila oz. splanirala zdrav jedilnik za kakšen teden naprej… Kar naprej me nekaj preganja. Iz službe prihajam pozno, potem sta tu še dokaj zahtevna sedemletnica in triletnik, pa razni opravki, pospravljanje… Saj vem, da imamo to vsi, ampak, res me zanima – kako se organizirate druge? Kako je z vašimi načrti prehrane? Si planirate sproti ali za nekaj časa naprej? Jaz namreč ugotavljam, da si moram definitivno splanirat za naprej, če hočem, da se bomo kolikor tolikor zdravo prehranjevali, drugače me povozi čas in pripravim kaj nezdravega – na hitro.

Na spletu sem našla kar nekaj zanimivih receptov za razne manj škodljive prigrizke (npr. sadno- žitne ploščice – ja, tudi to se da naredit doma), pa razne namaze ipd, ki bi jih rada naredila sama in vključila v prehrano, in ravno v tej zvezi pogrešam malo več časa, da bi mi to uspelo izvest.

Toliko zaenkrat. Lepo se imejte in veselo naprej!

Punce, rada bi nekaj povedala. V kakšnih zapisih zasledim, da sem nekakšna gonilna sila itn itn. Skoraj kot mati Terezija :-))) Torej,da nisem.
Vam povem kaj tule sploh počnem? Lajšam si dušo :-)) Odločila sem se shujšat, korenito, temeljito, počasi in kvalitetno. To traja. Je težko. In meni osebno je lažje, če lahko delim svoje težave in uspehe z vami, tule na forumu. Ker vem, da me boste ravno ve razumele. Ker smo več ali manj v istem. Drugače se najbrž razlikujemo v vsem, a v tej pomembni točki smo si podobne. In meni je to pomirjujoče.
Dostikrat se mi zdi, da zapišem nekaj kar tja, v nek virtualni svet, ki ga nihče ne bere. Pa ga vseeno zapišem. Meni pomaga. Če pa je odziv, mi je še lažje.

Evo, to sem nekako želela razčistit.

Belouska, lahko ti povem kako ima jaz urejeno prehrano, če ti kaj pomaga.
Zjutraj si doma pripravim zajtrk, jem ga v službi (polnozrnata žemljica, notri mal sira ali rzamazana pasirana skuta ali piščančja prsa)
Zvečer, ko pospravljam kuhinjo, si naredim kosilo za naslednji dan. To so max skromna kosila. V krop vržem ječmenj ali ajdovo kašo ali testenine ali riž ali piro ali ponozrnate zelenjavne torteline, skuham, odcedim, dodam malo olivnega olja, pa mogoče npr grah. Konec, zdravo. Sedaj sem izpopolnila tehniko in ko delam mesno omako, golaž, mesne kroglice, nekaj tega pakiram v male posodice. To odmrznem in dodam mojemu kosilu. Jem v službi, prinesem sabo in si to pač pogrejem. Če nimaš te možnosti, pa naj te to čaka v hladilniku. Minus je, da ni sveže pripravljeno. Plus je, da je pripravljeno :-)) In definitivno boljše od vsake menze.
Zvečer jem solate (endivija, regrat, kristalka) zraven še beljakovine. Zame mala skledica zgoraj opisanih mesnih zadev (ja, mesno omako jem po žlicah) ali kakšno jajce. Sir (baje je premasten, a včasih ga).

To je to. Zvečer torej priprava kosila za nasl.dan, zjutraj zajtrk.

Pozdravljene!

Berem vas že od novega leta dalje in res vam moram vsem povrsti čestitati za vztrajnost in voljo ki jo premorete. Moji kilogrami sicer niso tako problematični a mene ovirajo pri vsakodnevnem delu, predvsem zato, ker se nabirajo samo in res samo na trebuhu in okoli pasu. Nobenih bokov, noge kot šibice potem pa sodček…. ja vem vem, nepravilna prehrana, prav zato vas tudi tako občudujem in redno berem, vsak dan. Grožnja , da boste zaprle forum za nepisače pa me je pripravila do tega, da vas pohvalim in se vam zahvalim za odkritost pri pisanju. Le tako naprej, lahko ste ponosne nase!