Pozdravljen!

rada bi odločala razsodno, pa se mi zdi, da bi vseeno potrebovala neko pristransko mnenje zunanjega opazovalca. Naj naju na hitro opišem, da lažje predstavim problem. Stara sva 37 in 39 let. ko sva se spoznala sem bila jaz vdova z otrokom, on pa je imel za seboj bolečo in dolgotrajno ločitev (traja še danes) in otroka. bojim se, da je zveza razpadla iz istih razlogov /problemov, ki se dogajajo danes nama. Skupaj sva 3,5 leta, v prvem letu me je velikokrat prevaral, skoz sem imela nek šesti čut, da se nekaj dogaja, da ni iskrenosti, vendar mi je vztrajno zatrjeval dokler mu nisem dokazala resnice, oz. da imam prav. Stvari so se umirile, s pogovori sva dosegla raven, ki je nekako začel normalno funkcionirati. rabila in porabila sem ogromno časa, da sem nehala dvomiti vanj ter si pridobila ponovno medsebojno zaupanje. leto je bilo naokoli in zopet me je nekaj prešinilo, da ni uredu, samo pogledala sem v njegov gsm in ugotovila, da se ponovno nekaj plete, čeprav mi je zatrdil, da je šlo le za neko simpatijo in s tem prekinil, ne razume pa, da vsakič ko naredi nekaj zahrbtnega, da me potisne v položaj izigrane osebe, da spodkopava zaupanje, da se zaradi teh stvari dvomi vračajo…enak občutek me je preveval tudi lani novembra in ponoven pogled v njegov gsm (vem, da je to grdo, ampak tako se edino lahko dokopljem do resnice) mi je izdal, da ko je bil na službeni poti, je klical neko žensko ob pol enih zjutraj, še s predhodnimi sms-i, če jo lahko pokliče in ona mu je strastno po sms-u dala privolitev.normalno, da sem znorela. njegova reakcija je bila napad, češ kaj pa stikaš po telefonu. hotela sem samo vedeti vzrok njegovega klica ob pol enih zjutraj, vendar ga od njega nisem dobila. je pa moj službeni e-mail poslal – posredoval tej ženski, da mi je odgovarjala ona. to je bilo nekaj najbolj žaljivega kar sem doslej prebrala. s stavki: da zaradi takšnih žensk kot sem jaz, da je njo sram da je ženska, da moj mož potrebuje prijateljico, da jo je klical sredi noči zato, ker sta debatirala o moževih osebnih problemih, ki se mene ne tičejo!!!, da sta najboljša prijatelja in da dnevno potrebujeta za njune razgovore po 3 ure….ta isti e-mail od nje sem dobila še z moževe strani, da me le ne bi zgrešil!!! mislim, kako je lahko sploh nekaj takega storil in če ga je prebral, mi ga sploh poslal???? ali sem jaz nora? razmišljam jaz preozko???

nakar je obljubil, da bo imel s to žensko še samo strogo poslovni odnos- sta namreč sodelavca in to na čisto dveh različnih dejavnostih. 14 dni nazaj ob 18h pa je bil moj mož na wc-ju in je zvonil telefon, ponavadi mu ga odnesem, vendar ko sem videla, da ga kliče ona – ta ista sodelavka, so mi klecnila kolena. gsm-a mu nisem odnesla, on je kasneje odšel na rekreacijo, zjutraj pa sem pogledala v njegov telefon in odkrila, da jo je klical nazaj isto minuto, ko je zapustil stanovanje. jaz sem dobesedno ponorela. 10 dni prepirov, kričanja, obtožb…vsakič pa se je končalo isto, da on meni ne bo razlagal vzroka njenega klica in službenih zadev, da se ne počuti krivega…mene pa so te stvari vrgle iz življenskega ciklusa. počutila sem se izdano, zdelo se mi je da bi lahko na miren način razložil, da bi razumela, če bi pojasnil na miren način vzrok, tako pa je prišlo do najgrših možnih prepirov, izrekla sem grozljive žalitve, grožnje…v napadu besa.

po 14-ih dneh je končno razložil vzrok na miren način, da sva situacijo zgladila, vendar mi ne priznava mojega prava. svojim sorodnikom je razlagal kako sem hudobna, zahrbtna, agresivna, pozabil pa je povedati od kje izhajajo vzroki, namreč jaz trdim, da če se ta ženska ne bi pojavljala v najini vezi – do vsega tega ne bi prišlo. obtožuje me, da sem patološko ljubosumna, ne pove pa, da me je od vseh teh silnih prevar sam pripeljal do tega in pravi, da ga dušim. za vzrok tega pa najde edini razlog to, da sem mu 5x pogledala v njegov gsm in 5x ugotovila da ima razmerja.

drugače sem zelo vesele narave, urejena, z dobro službo, vesela sem kadar gre s prijatelji ven, ne težim, tudi v službi velikokrat ostaja zelo dolgo in nikoli ne sitnarim, skratka, zdi se mi, da ravnam napačno samo v primerih kadar se nekaj dogaja in to držim v sebi, po nekaj dnevnem tuhtanju, pa ves ta bes in nemoč izbruhneta na plan.

zanima me? ali je normalno da ima 40 letni moški 20 letne intimne-zaupne prijateljice?, da je oky če jih klicari sredi noči? da moje e-maile pošilja njej? da dovoli, da mi odgovarja na njih ona in to z žalitvami? da….PROSIM ZA POMOČ.

lep dan še naprej!

Ja,

zanima te če je to normalno, da ima 40 leni moški 20 letne zaupnice. To je vsekakor normalno, tudi to, da jih kliče sredi noči in vse ostalo.

Ni pa normalno, da si ti še vedno pri njemu. Ha, pa sem spet tam, obsojam moške, me bo kdo obsodil, da nočem držati z njimi. Pa ne gre zato, ko sem prišel do prvega tvojega odstavka, sem si rekel, kako si lahko sploh še s takim človekom.

Ja ni lepo, če brskaš po telefonu in mu slediš, dejstvo pa je,d a te je varal in to je čisto preprost razlog, da te lahko še kdaj. Kdo pa pravi, da te ne. V partnerstvu, pa naj bo kakršenkoli že je, je pomembna zvestopa in iskrenost, če tega ni, je nesmiselno vstrajati v tej zvezi. Da pa se prepirata, zaradi druge ženske in še to 20 letnice in pošiljata maile, drug drugemu…bi lahko rekel zelo neodgovorno od obeh. Sploh se ti ni treba nič prepirati, zakaj, to je preprosto nedopustno, vsaj moralo bi biti tako iz tvoje strani. če nima toliko spoštovanja do tebe, da ti pošilja njene maile ali pa da ji naroča, da ti mora odgovarjati. potem imej vsaj ti sebe toliko rada in se odloči, da boš veliko bolje živela sama. Brez nepotrebnih problemov, ki ne spadajo v zakon, pa čeprav je sestavljen iz dveh že enkrat ločenih oseb. To ni razlog, da lahko nekoga prevaramo.

V tvojem primeru sploh ne gre zato, da ti bom odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in dvome, ki si jih postavila. Kot sem rekel v prvih stavkih sem dobil občutek, to ni zdrav odnos, ki ne bo prinesel ničesar dobrega, še posebno, če so že bile dane obljube, pa se ni nič spremenilo.
Razlagati sorodnikom ali komerkoli drugem probleme dveh in še to zelo osebe probleme. Lepo prosim, ne bi rekel, da sta se pogovorila in se nista mogla zediniti, pa sta za mnenje vprašale še koga drugega??? V partnerstvu ne bi smelo biti nič enostranskega.

Kaj se boš odločila je pri tebi, ne želim ti ničesar svetovati, samo tak odnos ne sodi v nobeno partnerstvo ne družino. Lahko se še pogovarjata, ampak pogovor ne bo rešil ničesar, rešiti mora sam z odgovorom. Si ti njegov življenski sopotnik ali ne? Isto se vprašaj sama: Želiš, da je on tvoj življenski sopotnik do konca življenja?

NOBENA ROKA SE NE MORA SAMA OPRATI , PA NAJ BO MORJE ŠE TAKO VELIKO.

primož