Za vzpodbudo!
Vceraj me je poklicala prijateljica in povedala, da pricakuje. V tretje. Kar me je seveda malce potrlo, ceprav sem bila ful vesela zanjo.
A razlog, da je klicala je bild rugje. Pred casom, ko sem bila sele na zacetku poti (po slikanju maternice), mi je povedala, da ima priajtelja, ki si zelita otroka, a ne gre. Po mnogo preiskavah in napacnih diagnozah so v Ljubljani (koncna postaja) ugotovili, da je tezava v mozevi spermi in da je verjetnost za lastnega otroka minimalna.
Klkjub vsemu sta se podala v boj, in na kliniki so uspeli pridobiti nekaj spermijev (manj kot 10!). Naredili so ISCI-IVF. In – postala sta starsa dvojckov.
Torej – dekleta – ce je uspleo njima, bo tudi nam!
Pozdravljene!
Že kar nekaj časa me ni bilo na forumu, ampak ob tako vzpodbudni novici sem si pa rekla, da se moram oglasiti. Mi je kar malo moralo dvignilo. Sem namreč v obdobju ovulacije in vem, da spet ne bo nič, da itak skačeva v prazno, ker tudi pri nama pride v poštev IVF-ICSI, in sicer jeseni. Tko da je ta novica prišla zame ravno ob pravem času, da me malo razvedri in napolni z upanjem.
Lep pozdrav vsem tuki gor.
Barbara
Jaz imam tudi bivšo sodelavko (zdaj je že eno leto mama), ki ji je uspelo na isti način. Imela sta diagnozo – “ni šans, nikakor”. Po strašnem šoku (par mesecev po poroki) in skoraj koncu zakona, se je vpisala na faks (še zdaj ga nima), kupila sta si psa in razmišljala o posvojitvi. Potem sta šla po potrdilo o neplodnosti za posvojitev in so jima na kliniki rekli, naj še ne vržeta puške v koruzo, pa spet vse jovo na novo (težave so bile pri obeh in to hude, prej sta hodila k Rešu.)
Njemu so našli tri !!! spermije, naredili IVF. Vsi trije so se oplodili, dva so ji vstavili, enega zmrznili.
Po manjših težavah v nosečnosti je rodila zdravega sina (zmrznjenček pa še čaka).
Skor ni za verjet, pa je res. Tudi jaz sem si rekla, tudi za naju je upanje, po drugi strani pa me tudi malo razjeda – kako je to krivično – midva pa že 6x na IVF s tričetrt manjšimi težavami, pa nič.
No ja, sicer pa je res – Upanje umre zadnje !
Držmo se, pa lep dpust (jaz grem danes)
LP, Maj
Hello!
Res je fajn slišat kakšno vzpodbudno besedo. Že cel teden sem čist napsihirana. Glavo imam tako napeto, da mi jo bo razneslo! Od štirih znank sem namreč izvedela, da pričakujejo. Saj jim vsem iz srca privoščim, vendar sem se začela ponovno spraševat (kot že ne vem kolikokrat) zakaj pa je ravno mene moralo to doletet. Tudi jaz imam ravno v teh dneh ovulacijo, pa ne bo tud s skakanjem nič, ker je moj dragi na službeni poti. Saj tako verjetno ne bi bilo nič (ker naju čaka ICSI), pa kljub temu ostaja vsaj upanje, tokrat pa še tega ne bo. Ne vem kako se naj skuliram?!
Mogoče je pa že tole pomagalo, da sem se skašljala 🙂
Jasno, treba je misliti na najboljše.
Vsem želim čim več pozitivne energije in lep dan!!
Nadja
Maj, imej se. Daj, nujno se mi javi na mejl!!! Nujno!
[email protected]