Za vse starše s hiperaktivnim otrokom
Pri svojem delu s hiperaktivnimi otroki sem velikokrat uporabljala ideje iz knjige VIOLET OUKLANDER: Prozori u svijet naše djece (Windows to our children).
Če kdo želi, mu lahko pošljem poglavje o hiperaktivnem otroku.
Naj še dodam, da mi je bilo delati s hiperaktivnimi otroki vedno v veselje, saj so zelo odprti, bistri, čustveni in polni energije, ki je na žalost ne znajo pravilno usmeriti.
Čeprav so težavni, so meni osebno zelo simpatični.
lp, pikaštrunf
Hvala za povabilo. Bom poskušala biti čim krajša, zato bom opisala moje delo s hiperaktivnim Matejem (ime je izmišljeno).
Bila sem svetovalna delavka na podeželski šoli, sredi vinorodnih štajerskih gričev.
Matej je izhajal iz neurejene družine (alkohol, prepiri). Do vpisa v prvi razred je živel na domači kmetiji, kjer je užival popolno svobodo, saj ni nikogar brigalo, kaj počne. Vrtca ni obiskoval.
V prvi razred je prišel čisto nepripravljen pa še hiperaktiven.
Bil je zelo moteč za sošolce, zato so ga odklanjali in zafrkavali. Na srečo je bila učiteljica zelo potrpežljiva in pripravljena pomagati. Sama sem večkrat bila v razredu, da sem mu pomagala pri šolskem delu. Kar je zelo dobro vplivalo na njegovo samopodobo, saj so mu drugi otroci zavidali to pomoč in so želeli, da pomagam tudi njim. Na ta način si je pridobil nekaj njihove naklonjenosti, saj so uvideli, da ga odrasli sprejemamo na pozitiven način.
Z Matejem sem delala tudi individualno. Na začetku sva zelo veliko risala, predvsem s prsti. To ga je umirilo in sprostilo. Njegove prve risbice so bile črne. Drugih barv sploh ni uporabljal. Na vseh je bil prisoten volk, ki ga lahko poje. O tem sva se kar nekaj pogovarjala.
Sčasoma so risbe postajale vedno bolj pisane, svetle, vesele. Volka več ni bilo. Tudi Matej je postajal bolj odprt, koncentracija se je podaljševala. Počasi sva začela z vajami za fino motoriko in s pisanjem prvih črk.
Velikokrat ga je bilo potrebno vzpodbujati pri delu, vendar je bil na koncu zelo ponosen in vesel, da mu je uspelo napisati nekaj črk.
Ker je Matej individualno zelo lepo napredoval, sem ga vključila v pravljično-igralno skupino, v kateri so bili predvsem njegovi sošolci.
Skupaj smo ustvarjali, risali, barvali, pisali, se igrali igrice in včasih poslušali tudi kakšno pravljico. Matej je zelo lepo sodeloval, saj so mu bile dejavnosti zelo všeč – bil je tudi zelo ustvarjalen. Tako da so lahko sošolci spoznali, da Matej sploh ni tako zoprn kot so najprej mislili. Počasi so postali prijatelji.
Kljub vsemu trudu, ki smo ga vložili v osvajanje Matejevega znanja za prvi razred, ga na žalost ni uspel osvojiti, saj ni imel nobenih domačih vzpodbud.
Sem se pa uspela dogovoriti, da je še enkrat ponavljal prvi razred, čeprav je mobilna defektologinja predlagala prešolanje v OŠPP.
Med šolskimi počitnicami sem se skupaj z Matejem udeležila tudi 14 dnevnega letovanja z ZPM. Bilo je zelo naporno tako za mene kot za Mateja, saj so bili tudi ostali otroki v skupini precej težavni. Matej je bil prvič na morju, prvič je bil nekje brez staršev, imel je težave z nočnim lulanjem, občasno tudi z ostalimi otroki v skupini. Kljub temu je bila to za njega ena zelo pozitivna izkušnja. Zdelo se mi je, da je kar naenkrat postal bolj zrel, bolj odgovoren in tudi bolj umirjen.
Vse skupaj se je pokazalo tudi v začetku šolskega leta, ko je začel ponovno obiskovati prvi razred. Sošolci so ga zelo lepo sprejeli, saj ni več tako izstopal s svojim vedenjem, pa tudi bolj samozavesten je postal, saj je že nekaj znal in je to lahko pokazal tudi drugim.
Na žalost ne morem napisati, kako se je zgodba nadaljevala, saj sem se zaradi poroke preselila na drug konec Slovenije in sem počasi izgubila stike z mojimi otroki. Se pa že nekaj časa odpravljem k njim na obisk. Matej bi moral sedaj biti v 6. razredu oz. v sedmem zaradi devetletke. Srčno upam, da mu je to, kljub hiperaktivnosti in slabim družinskim razmeram, uspelo.
Ker so si otroci zelo različni, ne glede na to, ali so hiperaktivni ali ne, jim vedno poskušam prilagoditi način dela. Skoraj vedno pa uporabljam risanje z različnimi materiali in na različne načine, saj otroke zelo sprošča in “odpira”.
Upam, da nisem bila predolga in veliko veselja z otroki vam želim pikaštrunf.
Pozdravljena!
Imam sina, ki hodi v 1.razred devetletke.Zaradi suma na hiperaktivnost morava obiskati pedopsihiatra.RAda bi, če mi lahko pošlješ omenjeni odlomek, ker o hiperaktivnosti ne vem veliko in me zelo skrbi.
Moram reči, da je sin izredno bister in z njim nimamo nobenih težav,razen tega, da pravi učiteljica, da je nemiren, ampak snovi sledi brez probelmov.
Hvala!
Lp, Mateja
Mateja,
upam, da bo Pika pozorna in bo opazila vašo prošnjo po delu knjige, ki ga želite.
Sicer pa je o hiperaktivnosti v tem forumu veliko napisanega, glejte pod “starejša sporočila”. Pogovori pod naslovi:
– hiperaktiven otrok
– odgovor na hiperaktivnost
– Ritali- tourettov sindrom
V teh pogovorih je veliko različnih spoznanj, izkušenj mam, veliko različnih pristopov staršev, njihovih dilem, stisk in pomislekov ter premišljevanj, kako ravnati, kako sprejemati in kako si pomagati, kadar stojim pred vprašanjem: Ali gre pri mojem otroku res za HA, kako otroku pomagati, kaj pomeni medikamentozni pristop, zdravila DA ali NE, kakšne so alternativne možnosti.
Preberite si te pogovore, potem pa kar še kaj povprašajte. Če se morebiti ga. Pika ne bi oglasila vam lahko želeno poglavje pošljem tudi jaz.
Lepo pozdravljeni
Francka
pozdrav!
sem zaskrbljena mama 8 letnega sina, že od njegovega 3. leta dalje se zdravniki trudijo da bi ugotovili kaj je narobe z njim, saj sva imela velike težave na področju govora, do 5. leta je govoril samo po eno besedo, zdaj je sicer napredoval v govoru, tako da izgovarja kratke enostavne stavke, te besede se bolj kot ne ponavljajo, vendar pa me bolj kot govor skrbi njegovo obnašanje, lahko je nekaj časa pri miru za neko aktivnost ki ga zanima ampak ko je konec zanimaja je kar naenkrat čisto drugačen začne poskakovati na glas kričati uglavnem ne morem ga umiriti nekaj časa, v naslednjem trenutku pa je spet vse normalno se pogovarja, igra,….
prosim pomagajte mi ker ne vem več kako naj mu pomagam, če je hiperaktiven, ali je ozdtravljivo, ali se mu lahko kako pomaga da se bi te težave malo umirile, ker včasih res ne vem ka bi….
hvala za odgovor!
Pikaštrunf!
Tudi jaz bi prosila za tekst o hiperaktivnosti. Moj e mail. [email protected].