Pozdravljene!

Sem študentka, ki dobro pozna motnje hranjenja, saj sem sama šla skozi grozno in mučno obdobje. Takrat sem imela občutek da me nihče ne razume in mislim, da me tudi dejansko ni nihče razumel, saj lahko te ,na pogled povsem nelogične in nasprotujoče si občutke in strahove razume samo nekdo, ki jih je sam izkusil. Ne morem reči, da sem povsem ozdravljena, saj je to nekaj, kar nikoli v življenju ne moreš povsem pustiti za seboj, lahko pa rečem da sedaj živim normalno in si želim pomagati drugim dekletom, ki so se znašle v tem.

Če si želite nasveta ali pa samo kakšne spodbude, mi lahko pišete na naslov [email protected] .

Veliko sreče!