Nekaj dni razmišljam o naslednjem…..
S fantom nisva imeli večjih težav na začetku v spolnosti, nato se je to samo stopnjevalo ( nisem se ‘ukvarjala’ z zlorabo za katero sem izvedela pred tem), zato tudi spolnost ni bila tako kot je danes. Nekako nisva bila več intimna, ker se je fant tako odločil in hkrati tudi jaz. Ponovno sva bila intimna in nekaj se je zgodilo med odnosom, s čimer se ne srečavam prvič. Poljubljala sva se, ljubila, objemala, dotikala, ampak nekaj je sprožilo čeprav spomina na zlorabo nimam. Pred očmi so se mi odvrtele slike iz filmov, kjer se je dogajalo posilstvo ( videla po slučaju in takoj ugasnila) in en dogodek iz časopisa. Telo mi je zablokiralo in nisem več mogla naprej od tu. Vse me je minilo, poželenje je tudi šlo, nožnica popolnoma suha, vse me je peklo in bolelo. Določena dotika sta na mojem telesu, še posebej en dotik, ob katerem me spreleti bes, jeza, strah….sama groza. in ta dotik se je zgodil v tem večeru. Ne vem od kje oz. zakaj take reakcije.
Ponovno sva doživela razočaranje in tokrat se ne bova več odločala za intimni odnos.
Zanima me če se tudi ve soočate s takimi težavami, kako jih rešujete in kaj mi lahko svetujete.
Hvala.

Pozdravljena!

To kar opisuješ, je morda samo ” potuhnjena ” zloraba, ki je nisi ozavestila. Še vedno spi tam daleč nekje.
Prebuditi jo moraš. Kako? Predvsem s tem, da morda posežeš po knjigi Pogum za okrevanje, kjer so opisana ta čustva, ki te begajo.
Če še vedno ne boš želela pričeti z branjem, te bo dnevno ali tedensko ( odvisno od psihe ) preganjalo in bo potreba po branju večja.
Skozi branje se bo odstiralo marsikaj, kar je sedaj prikrito oz. zakrito oz. nočeš slišati / prebrati.

Lahko se odločiš za induvidualna srečanja ali skupinska. Ugotoviti je treba, kaj ti je bolj všeč.

Mnoge smo se srečale s temi strahovi in čustvi in se tudi sčasoma soočale. Zase lahko rečem, da mi je sedaj veliko lažje govoriti o zlorabi, kot pred leti. Verjetno je še s katero uporabnico tako.
Vse potrebuje svoj čas. Nobena stvar se ne reši čez noč. To je potrebno vedeti. Za mnoge je to dolgotrajni proces, nekatere življenjski, spet druge si pa zakrivajo oči.

Vedeti moramo, da same odločamo po kateri poti bomo hodile, jo bomo rešile ali se prepustile.

Če so še kakšna vprašanja, sem na voljo.

Srečno!

Maja, pozdravljena

Hvala za hiter odziv ob katerem sem dobila solze, ampak to je pač del tega. Kot si napisala je zloraba nekje potlačena. Zloraba katere se ne spomnim, ampak očitno moje telo ima spomine.
Hodim na terapije , ki so namenjenu temu in verjetno so slike še toliko bolj intenzivne. Tudi imam omenjeno knjigo, katero sem začela brati in jo pustila na polici. Bilo je preveč, težka knjiga je. Berem tudi drugo knjigo o zlorabi, katera je tudi zdaj na čakanju. Nisem pripravljena še.
Težko je govoriti o zlorabi oz.mojih videnjih o zlorabi, ker se je ne spominjam.
Včasih se vprašam ali je vse to res? Mogoče pa si le domišljam. Moja terapevtka pravi, da nisem edina, ki se tega ne spomni, vendar pravi, da si je naše telo zapomnilo dotike določene, vonj inp.
V mojem primeru se mi zdi vse skupaj še težje.
Hvala, ker si se javila. Bom vesela če se odzove še kdo oz. še katera.

Pozdravljena!

Za vsako od nas, se nam je zdel naš primer težak ali težko obvladljiv. Iz tebe veje samo strah, ker si ne upaš odstreti dela v sebi, dela, ki te hromi, ki te ne izpolnjuje, ki te ne srečuje. Tvoje duše. Lej, nikakor si ne koristiš s tem, da stopaš na mestu. Tako početje se ti bo s časoma samo zagabilo, morda se boš zagabila sama sebi. Nima smisla res. Dovolj si trpela. Čas je, da nekaj spremeniš. Staro ” sebe ” poznaš in veš, da nekaj ni v redu. Si želiš še naprej trpeti?

Knjige so težke ja. Kar pomeni, da jih je potrebno predelovati počasi, poglavje za poglavjem. Nikamor ni treba hiteti. Z nikomer ne tekmuješ. Nisi na modni pisti, ampak na razpotju življenja. Na pomembni prelomnici. Vsak si želi biti zadovoljen sam s sabo. Vsak želi z nasmehom se prebuditi v nov dan! Vsak si to zasluži. Tudi TI. To je naša pravica ! ne vzemi si je !

Razmisli !

Srečno!