za Vago
Draga Vaga,
zdaj bom naredila prav tisto, zaradi česar sem bila kritizirana od anonimne forumovke: prepisala bom nekaj iz knjige. Ker pa sem prej obljubila, da bom izpisala nekaj odlomkov, besedo kljub vsemu vseeno držim….
Prilagam obljubljeno besedilo, prepisane odlomke iz knjige Uspešen otrok, ki je izšla pri založbi Didakta. Odlomki so krajšani, nisem prepisovala konkretnih izkušenj staršev, ker bi potem lahko pisala nekaj dni skupaj. Tudi nisem uspela še vsega prepisati, v naslednjih dneh lahko pričakuješ še drugi del 🙂
Upam, da ne bo kakšnih težav zaradi avtorskih pravic in srčno upam, da bo koga branje tega spodbudilo, da prelista to odlično knjigo.
Enajst nasvetov, kako povečati otrokovo samozaupanje
12. poglavje
Vir: Uspešen otrok, William in Martha Sears, založba Didakta
skrajšani odlomki (brez konkretnih izkušenj staršev)
Kar otroci mislijo osebi, je srž tega, kar postanejo. Otrok, ki verjame vase, se zna ceniti in mu je všeč, kar vidi, ko pogleda vase. O sebi razmišlja kot o dragoceni osebi in ker se v svoji koži dobro počuti, se lepo vede.
Za pojmovanje vere vase obstaja veliko izrazov: samospoštovanje, občutek o lastni vrednosti, pozitivna samopodoba, ponos, pozitivna naravnanost. Najraje uporabljava izraze, kot samozaupanje, samospoštovanje in vera vase, ker bolje ponazarjajo veliko zaupanje vase kot izraza samopodoba in občutek o lastni vrednosti. Otrok, ki si zaupa, se v svoji koži dobro počuti. V sebi čuti ugodje in prizadeva si ga ohraniti. Ko zaide s prave poti – to se zgodi kdaj pa kdaj vsakemu otroku – mu notranji glas pravi »to ni prav«. Otrok se zato trudi vrniti na pravo pot in znova občuti ugodje.
Samozaupanje varuje otroka pred ljudmi, ki ga omavažujejo ali njegov občutek ugodja ogrožajo. Če boste povečali otrokovo samozaupanje, ga boste učinkovito zavarovali pred slabimi odnosi z ljudmi, ki ga ne spoštujejo. Otrok, čigar vera vase je trdna, se lahko upre pritisku vrstnikov, kadar ga ti skušajo premamiti, naj poskusi drogo ali alkohol. Sposoben se je upreti besednemu zlorabljanju učitelja ali trenerja. Ob morebitni družinski ali osebni krizi laže ohrani ravnotežje. Otrok, ki si zaupa, sprejema in ceni svoja čustva ter se lahko povezuje z ljudmi in njihovimi čustvi. Otroci, ki si zaupajo, so sposobni zaznati, kaj sami potrebujejo, in vedo, kako naj za to prosijo.
Otrok, ki si zaupa, nima nujno vedno veselega izraza na obrazu. Kljub temu pa se počuti dobro v svoji koži in je sposoben obvladovati vzpone in padce v življenju z občutkom, da dela prav. Ve, da je dragoceno bitje, vredno ljubezni. Ker otroci, ki so prepričani, da delajo prav, ta občutek izražajo tudi z vedenjem, se je z njimi lažje sporazumevati, bolje se odločajo in so bolj neomajni , kadar nanje pritiskajo vrstniki. Otroci z zdravim odnosom do sebe so sposobni svoje odlike in slabosti oceniti stvarno. Zato se lahko izpolnjujejo: krepijo svoje močne plati in popravljajo šibke.
Otrok, ki se ne počuti dobro v svoji koži, se pogosto vede napačno. Zaradi omajanega samozaupanja je prepričan, da ne more dobiti tistega, kar želi, in da je brez vrednosti tako v očeh drugih kot v svojih lastnih. Ta občutek je povod za jezo, stisko in vedenjske težave. Ker otrok verjame, da je na vseh področjih ničla, si ne zaupa. Da bi dobil, kar potrebuje, sitnari, se cmeri ali vpije in se spravlja na druge. Njihovi starši in vrstniki takšnega vedenja ne marajo, zato se nanj odzovejo s kritiziranjem, izogibanjem, jezo in kaznovanjem, posledica tega pa je, da je otrok še bolj jezen – ali bolj pasiven. Namesto da bi njegovo vedenje postajalo lepše, postaja grše. Na koncu nihče več ne verjame, da se lahko lepo vede, niti on sam ne.
Posledica pozitivnega mnenja o sebi je veliko samospoštovanje, ne pa narcisoidno ali arogantno vedenje, saj se takšen otrok zaveda svojih omejitev. Otrokova samozavest izhaja iz zaupanja v starše in druge ljudi, ki skrbijo zanj. Če zaupa, bodo njegove potrebe zadovoljene, ima občutek, da si zasluži, da so zadovoljene. Če otroci zaupajo svojemu okolju, lahko zaupajo tudi sebi.
Samozaupanje je nalezljivo. Pomislite na svoje prijatelje in znance. Zakaj se v družbi nekaterih prijateljev tako dobro počutite, v družbi drugih pa vam je neprijetno? Kolikokrat se poskušate izogniti nekomu, ker je tako »negativna« oseba?
Poskusite upoštevati čimveč od naštetih enajstih predlogov za krepitev otrokove samozavesti:
1. Otrokovo samozaupanje povečujte, ne zmanjšujte
Otrokovo samozaupanje je odvisno od tega, kako se do njega vedejo ljudje, ki so zanj pomembni. Ko se kot roditelj odzivate na njegove potrebe, polagate temelj njegovi veri v njegovo vrednost in sposobnost, da lahko dejavno posega v svet.
Otrok je vse življenje izpostavljen ljudem in dogodkom, ki krepijo in tudi takim, ki spodkopavajo njegov občutek samozavesti. Nekateri vplivi so pozitivni, nekateri negativni. Kot starši imate nalogo, da otroku vlivate samozaupanje. O otroku morate misliti lepo, saj bo le tako o sebi mislil tudi sam. Dojenčka čimvečkrat dvignite v naročje, otroka pogosto objemite, na njegove potrebe se odzivajte obzirno, do njega imejte takšen odnos, kakršnega želite zase. Tako mu daste vedeti, da je pomemben, vreden ljubezni in da si zasluži spoštovanje.
2. Samozavest krepite že pri dojenčku
Semena samozaupanja posadimo že v zgodnjem otroštvu. Če starši dojenčkove potrebe pravilno in dosledno zadovoljujemo, ga veliko nosimo, mama ga doji kadar otrok želi, ko je vznemirjen je vedno nekdo v bližini, ki ga potolaži. Okolje v njem vzbuja občutek miru, zadovoljstva in varnosti, ta občutek postane del njega. Zaradi ljubečih staršev dojenček odraste v prepričanju, da je vreden pozornosti.
K razvoju dojenčkovega dobrega mnenja o sebi najbolj pripomore odzivnost staršev. Če se skrbniki vedno in takoj odzovejo na otrokov jok, dojenček ugotovi, da se lahko z določenimi dejanji povzroči, da se zgodi nekaj po njegovi volji. Ko začne dojenček spoznavati, da je bitje, ločeno od svojih staršev, se začenja izoblikovati njegovo prepričanje, da je dragocen: »Nekdo me posluša, dvigne v naročje, nahrani,… torej sem dragocen.« Nauči se prepoznati, kdaj se počuti dobro, nauči pa se tudi, kaj mora narediti, da se bo počutil bolje, ko se počuti slabo.
Otroci, ki jim manjka ta zgoden občutek varnosti in samospoštovanja, takrat ko odraščajo, veliko teže zaprosijo za tisto, kar potrebujejo in hočejo, poleg tega pa imajo občutek, da niso gospodarji svojega življenja in svoje usode.
3. Dajajte otroku pozitivna sporočila
Otroci se gledajo z očmi staršev še potem, ko niso več dojenčki. Otrokovo mnenje o njem je odvisno od sporočil, ki jih dobiva od staršev, in to ne glede na to, ali so pozitivna ali negativna. V prvem letu življenja večinoma otroci dobivajo pozitivna sporočila. Otrok verjame sporočilom, ki jih dobi od odraslih, ki jim zaupa. Sporočila, ki jih otrok dobiva od svojih staršev, se morajo nadaljevati vse otroštvo, res pa je, da ta sporočila dobivajo druge oblike, kajti otrok napreduje prek različnih stopenj razvoja.
Kakšna sporočila posredujete otroku? So večinoma pozitivna ali negativna? Mu dajete vedeti, da ste z veseljem v njegovi družbi, da ga cenite, da je njegovo mnenje pomembno, da vam je njegovo vedenje všeč? Čeprav je res, da je pohvala učinkovito sredstvo za oblikovanje pozitivne samopodobe, pa ne pozabite, da so vsaj tako zgovorna kot vaše besede vaša dejanja.
4. Igrajte se z otrokom
Ko se otroci in odrasli igrajo skupaj, se tako eni kot drugi veliko naučijo. Otrok s tem, ko si starši znamo vzeti čas, dobi učinkovito sporočilo, da so stvari, do katerih je njemu veliko, pomembne tudi za nas.
Kako otroku nameniti vso pozornost
Če ste fizično pri otroku, v mislih pa boste odtavali, bo začutil, da bi raje bili nekje drugje. V tem primeru izgubljate tako vi kot otrok. Otrok dobi negativno sporočilo in začne razmišljati, da je nepomemben. Vi pa izgubljate priložnost, da bi se učili in sprostili ob otroku.
Vzemite si čas
Starši si vedno lahko vzamemo čas za stvari, ki so za nas pomembne. Gre preprosto za to, kaj ima prednost. Otroci zelo zgodaj začutijo, kam na seznamu vaših prednostnih nalog pravzaprav sodijo.
Pustite otroku, da usmerja igro
Nekateri odrasli mislijo, da morajo poskrbeti da bo igranje koristno. Določajo vzgojne igre katero zgodbo bodo prebrali ali kako je treba zgraditi najboljši stolp iz kock. Otrok sprejme vlogo, ker hoče odraslemu ugoditi, toda čigava samozavest se s takim igranjem v resnici poveča?
Otrok se nauči več, če se mora sam odločati, kako se bosta igrala. Ko otroku pustite, da sam izbira dejavnost, mu s tem sporočate:«Všeč mi je početi stvari, ki so všeč tebi«. S tem otroku krepite zaupanje vase. Počutil se bo posebnega in upoštevanega.
Če vam izbrana dejavnost RESNIČNo ne ustreza, in mu pustite, da sam izbere drugo dejavnost, v kateri uživata oba, mu dajete pozitivno sporočilo.
5. Otrokom pokažite in povejte, da so pomembni
Starši smo včasih tako zaposleni z vsakdanjimi obveznostmi, da pozabljamo otrokom povedati, kako radi jih imamo in kako zelo so pomembni:
– »Danes si nadvse želim biti s teboj.«
– »Tako ponosna sem, da si moja hči.«
– »Tako vesel sem, da si se nama rodila. Lepo je biti s teboj.«
Otrokom damo vedeti, da so pomembni, tudi z dejanji. Vsakič, ko gledate otrokov nastop, nogometno tekmo ali proslavo v njegovem razredu, krepite njegovo samozaupanje. Tako pokažete, da so stvari, ki so pomembne zanj, pomembne tudi za vas.
Pomembne so tudi manjše spodbude. Na primer – če pokažete zanimanje za zgradbo, ki jo je zgradil iz kock, poslušate novo zgoščenko svojega najstnika, vprašate kaj se dogaja v njegovem življenju. Najinim otrokom puščava prijazna sporočilca na nepričakovanih mestih, recimo v kapi. To jim vedno pričara nasmeh na obraz.
6. Spoštujte otrokovo mnenje
Kadar otroka zaprosite za mnenje o čem ali ga pozorno poslušate, ko ga pove, se počuti pomembnega. Ko ima otrok vso vašo pozornost in zazna, da vas res zanima, kaj bi vam rad povedal, se počuti upoštevanega. Tako mu omogočite tudi komuniciranje. Na obziren in spoštljiv način mu omogočate, da uri izražanje sebe:
– »Kaj misliš, katera obleka mami najbolj pristaja?«
– »Kateri film bi bil po tvojem mnenju naši družini najbolj všeč?«
– »Kaj bi kupili tvojemu bratu za rojstni dan?«
Ko pozorno preučite otrokovo mnenje in ga vprašate, zakaj tako misli, in mu daste vedeti, da se znate zaradi razlogov, ki jih navede, zdaj bolje odločiti, ga nagradite za tehtno razmišljanje in mu pokažete, da spoštujete njegovo mnenje. Posledica tega bo, da si bo bolj zaupal.
7. Preprečite žaljive pripombe
Čeprav otrok ne morete (in tudi ne bi smeli) obvarovati pred vsemi negativnimi pripombami, ki so jih deležni zunaj vašega doma in lahko načnejo njegovo samozaupanje, pa lahko poskrbite, da bo vaš dom varen prostor, v katerem otroka spodbujate, da mislijo o sebi lepo. Doma prepovejte žaljive pripombe. Enako pozorni bodite, ko so na obisku otrokovi prijatelji ali sosedi. In samo po sebi se razume, da starši svojim otrokom ne bi smeli namenjati žaljivih pripomb. Povejte otrokom, da pričakujete, da se bodo spodbujali, ne kritizirali. Če slišite kaj žaljivega, takoj ko zaslišite recite: »To je žaljivo.« Ne pozabite biti sami vzor takšnega ravnanja, ko boste naslednjič zagledali razlito mleko ali blatne sledi v kuhinji. Veliko več boste dosegli, kot če bi se samo začeli razburjati.
8. Varujte otrokovo samozaupanje
Bolj kot starši krepijo otrokovo samozaupanje, bolje je pripravljen na šolo in interakcijo z vrstniki, in sicer tako, da bodo stiki z njimi povečevali njegov občutek, da je pomemben, ne pa ga zmanjševali.
Bodite pozorni na otrokove prijatelje
Budno spremljajte otrokove prijatelje. Čeprav prijatelje izbirajo otroci, morajo biti starši pozorni na to, s kom se druži njihov otrok. Otroci, ki so dobro povezani s starši, si velikokrat sami poiščejo prijatelje, ki so jim podobni. Bodite pozorni na to, kako se otrok počuti po koncu igre z določenim prijateljem. Je zadovoljen in miren ali zlovoljen in vznemirjen? Ali imata odnos v katerem sta enakovredna ter dajata in jemljeta ali pa eden dominira nad drugim? Če mislite, da določen prijatelj na vašega otroka vpliva pozitivno, njuno druženje spodbujajte, sicer pa mu takšno prijateljstvo odsvetujte.
Poskrbite, da bodo otroci v vašem domu dobrodošli
Če boste poskrbeli, da bodo otroci v vašem domu dobrodošli, boste imeli več priložnosti za opazovanje vašega otroka v družbi z drugimi
Bodite pozorni na druge vplive
Otrokovo samozaupanje ni odvisno samo do staršev in prijateljev ampak tudi od drugih oseb, ki jim zaupa: trener, učitelj, duhovnik, sorodniki,… Bolj kot je otroku všeč določena oseba in bolj kot ji zaupa, pozornejši morate biti na to, kakšna sporočila mu pošilja. Vprašajte se: »Ali moj otrok od te osebe dobiva pozitivna, primerna sporočila?« Včasih se morate preprosto zanesti na svojo intuicijo.
9. Uporabljajte pozitivne izraze za otrokove značilnosti
Otroke z določenimi osebnimi značilnostmi in zahtevnimi značaji drugi velikokrat obkladajo s krivični oznakami. Pogosteje kot jih otrok sliši, bolj bo verjel, da je zares takšen, in celo potrudil se bo da bo takšen. Vaša naloga je, da kritične opombe takoj ovržete in jih nadomestite s pozitivnimi, s tem otrokovo samozavest zelo povečate:
če nekdo reče: recite
Je pa res trmast. Vztrajnost je njegova odlika.
Kakšen nemiren otrok! Zelo je radoveden.
Ta otrok joka za vsako figo. Zelo občutljiv je.
Kako hitro jo kaj vznemiri. Zelo sočutna je.
Kako naporen otrok. Kako zahteven in zanimiv otrok.
Če boste otroka opisovali s pozitivnimi izrazi, boste v njegovih očeh pomemben zaveznik. Če vi mislite, da ima odlike, bo tako mislil tudi sam. Poleg tega otroci pričakujejo, da bodo njihovi starši sposobni videti pod površje, v njihovo notranjost.
Ker so otroci s težavnim značajem zahtevni, slišijo veliko neprijaznih in krivičnih besed na svoj račun, npr. da so problematični, naporni, nemogoči in asocialni. Z discipliniranjem, vzgojo in uporabo pravilnih izrazov lahko ta zgodnja nagnjenja v značaju otroka preoblikujete v prednosti. Veliko takšnih otrok odraste v odrasle s pravimi vrednotami in kaže izrazite voditeljske sposobnosti, sočutje, samozavest in veliko vztrajnost. Zaradi teh odlik se znajo postaviti zase in svoja stališča samozavestno zagovarjati.
Muhasti otroci
Pozitivne oznake so še posebej pomembne za otroke, ki imajo vedenjske težave ali grobe značaje, ki jih je treba »obrusiti«. Če se boste osredotočali na tisto, kar je na otroku negativno, in ga vedno prikazovali v negativni luči, boste povzročili, da bo postal še težavnejši in bolj problematičen. Bolj poudarjajte prijetne plati njegove osebnosti in manj tiste, ki so naporne. Otroci z napornim značajem pričakujejo negativne pripombe, v resnici pa so prav oni tisti, ki potrebujejo največ spodbud.
Tudi vaš odnos do sveta naj bo pozitiven. Naj otrok vidi, kako mirni ste, če se vam zgodi neprijetnega. Če npr. polijete vročo kavo, lahko mirno rečete: »Kakšna sreča, da se nisem opekla«. Odnos do sveta je nalezljiv.
10. Pomagajte otrokom odkriti, v čem so nekaj posebnega
Posledica uspeha je še več uspeha. Na podlagi večletnega opazovanja sva opazila pojav, ki sva ga poimenovala načelo prenosa: uspeh na enem področju poveča otrokovo samozaupanje, posledica tega pa je, da je uspešen tudi na drugih področjih. Ko otroci zablestijo pri eni stvari spoznajo, kako se človek počuti, če premaga izzive in postane mojster v kaki spretnosti. Ker jim je ta občutek všeč, ga hočejo doživeti tudi na drugih področjih.
Vsak otrok ima nekaj posebnega, določen dar, ki se razvije v spretnost, če ga spodbujamo in negujemo. te spretnosti so otroku v veselje in povečujejo njegovo samozaupanje.
Šport kot dejavnost, pri kateri je otrok nekaj posebnega
Otroci preživijo najprijetnejše trenutke ko sodelujejo v skupinskih športih. Raziskave so pokazale: dlje kot se otroci ukvarjajo s športom, verjetneje je, da bodo ostali na šoli, dobivali boljše ocene, se bolj spoštovali in imeli manj vedenjskih težav.
Ukvarjanje s športom povečuje otrokovo samozaupanje iz več razlogov. Če otrok igra v moštvu, zadovoljuje potrebo po pripadnosti nečemu, kar je večje od njega: enake uniforme, skandiranje moštvu in skupni cilji ustvarjajo pri otrocih poseben občutek, da so zaščiteni. Moštvu se pridružijo kot nepovezani posamezniki, potem pa se združijo in si družno prizadevajo doseči ….. (zmanjkalo mi je časa, ahja)….
***********************
Nadaljevanje, 11. točka in še naslednje poglavje, kako otroka spodbujati sledi v naslednjih dneh 🙂