Samo če praviš, da so ti privat ure predrage…tudi zgolj “pogovarjanje” je delo in čas, tako da ti kak native speaker tudi ne bo ravno poceni zaračunal, razen če se bo šel samaritanca. Sploh ti tujci, ki živijo pri nas, se ponavadi ravno preživljajo s tem, da poučujejo in to je pač njihov job, zaračuna pa kvečjemu več kot slovenski učitelji.

Sploh pa “pogovarjanje” pač ni tako preprosto, kot si ti predstavljaš, je treba si kar vzeti energijo, da človeka animiraš, da govori, je treba pripravit kako temo, kak članek, imeti ideje…potem pa popravljati, govor, slovnico…to ni tako simpl, kot si ljudje predstavljajo. Če seveda govorimo o kolikor toliko kvalitetno preživetem času oz.uri, da ni vse skupaj “kr neki”. In če nočeš, da je kr neki, bo koštalo, ker, kot sem rekla, ljudje od tega živijo in to je njihova energija in čas pa če se to dogaja na klopci v parku ali pri njih doma.

Če misliš, da so možne le privat ure, bo to načeloma drago, razen če boš pač našla koga, ki bo to res iz gušta in veselja naredil. Samo to je pa težko najti, ker ljudje pač od tega živijo/mo in pod določeno ceno, sploh če si izkušen in česa vreden, pač ne moreš iti. Ne Slovenec ne native speaker, zlasti slednji še težje, ker se kar visoko prodajajo, tudi na šolah imajo dostikrat višji honorar itd.

Ne želim ti jemati poguma ali karkoli, samo pač ti kažem realno sliko. Morda bi fant se imel fino v skupini odraslih, zakaj pa ne. jaz sem imela skrajno mešane skupine, skupaj 14 letnico in 50 letnika pa je šlo. Še zabavno je bilo. Samo predlog.

ja v redu, tudi lektorica, ki je to povedala, dela na fakulteti:)))

Poglej, tako ona kot jaz nimava nobenih konkretnih temeljev, da določava raven. Z ocenjevanjem sem se poklicno precej ukvarjala in ti lahko zatrdim, da določanje ravni ni preprosta zadeva. Potrebno je testiranje na vseh področjih, ki jih določa Okvir, česar z našimi diplomanti zaenkrat ne delamo. Edino merilo, ki ga zaenkrat imamo, je presojanje na podlagi gradiv, ki jih uporabljamo – in so umerjena na posamezno raven.
Tudi sicer je presojanje ravni lahko sporno, ker so kriteriji subjektivni, še zlasti pa je subjektivno presojanje, do kakšne mere nekdo ustreza določenemu kriteriju.
In tudi če je raven, ki si jo zastavimo, C1, je vsi ne bodo dosegli.
Sicer pa je tale debata glede na izvorno vprašanje precej brezpredmetna, zato jo z moje strani zaključujem in te lepo pozdravljam!

Sploh pa jaz po kolegih vidim, kako je res znanje jezika, ko so prišli ven iz faksa. Kak bi že šel na C1, niti slučajno pa večina. Pa četudi so delali po takih programih. Ni važno. Jaz sem realist glede teh zadev, sama sem bila odlična študentka, a imam, se mi zdi, zdravo mero tudi samokritike. pa sem se vedno imela za sposobno in zelo nadarjeno študentko in tudi profesorji so me videli tako. res pa je, da takrat še nismo delali po teh lestvicah, tako da ne vem, kam bi padla.

Samo dvomim, da jih večina dosega C1, zelo dvomim. Prej izjeme pa čeprav se kao cilja na to. Cilj je eno, realnost drugo:)) tudi po besedah naše lektorice. Ji kar zaupam.

oh joj, saj ni treba tako nosa povesit, ha, ha:))) ne morem verjeti, da te lestvice nekomu toliko pomenijo:) big deal. :)))

Ne vem, kdo je tu povesil nos. Ves čas opozarjam, da je treba lestvice jemati z rezervo, se ti ne zdi? No, zdaj pa res dovolj, imam še nekaj drugega dela.

No, potem se pa itak štekava:))

Naj se vam zahvalim za pomoč.

Malo sem se aktivirala in preiskala kar nekaj variant. Na Avstrijskem inštitutu imajo zelo zanimive tečaje in morda bomo tam našli kaj primernega, saj so skupine majhne in bi se morda najstnik lažje vključil v manjšo skupino odraslih. (morda se pa še mama vpiše na začetni tečaj 🙂 )

Našla pa sem tudi podatek na spletni strani Veleposlaništva ZR Nemčije, da imajo organizirano šolo nemščine za otroke, ki jim je nemščina materin jezik. Poslala sem jim mail, če obstaja možnost, da se tudi sin vključi v to šolo in zdaj čakam odgovor. Držite pesti, da se bo to lahko speljalo, saj mislim, da bi bilo to idealno zanj :))

Še enkrat hvala obema, Saudade in odmevu.