Za tiste, ki komplicirate
Za tiste, ki komplicirate kako grozn je trava in kako se je navadiš.
Nehala sem kadit travo po 8 – 9 letih, rednega kajenja iz danes na jutri… Brez nobenih problmov, nobenih posledic, kot, da nisem nikoli kadila… …
Tako, da vse je odvisno od vsakega posameznika pri tej zadevi… Očitno ne?
Ne pa tako komplicirat in pravit kako je grozno škodljiva in da je začetek vdruge droge.
Naj povem, da nisem probala v tem času nič drugega, še cigaret nisem kadila.. alkohola pa tako malo, da ni omembe vredno…
pa imam redno dobro službo pa vse…
Tako, da ne se sekirat kaj dosti, ker je to kot nič.
Pozdravljeni
Hmmm, zakaj provokativno?
Zame to ni provokativno vprašanje, ker nima kaj za skrivat ali se sekirat.
Prenehala sem zato, ker mi enostavni ni bilo več za kadit. Ne zato, ker bi se počutila nesposobno, leno, nekoristno, pozabljivo, zasvojeno.. … … … najbolj pogosta NE ni me napeljevala k drugim drugam (ne zdaj ne v celem času 9 let) … … in moram rečt, da je vse isto kot prej… … ni problemov, produktivnost je enka – ne občutim nobenih sprememb.
Torej zakaj takšna gonja in panika…
Spet smo se lahko naučili, da je alkohol dosti večje ZLO kot trava – (spet je umru mulec na maturanskem zaradi alkohola).
Pa ne mi z starimi zgodbicami, da trava je samo korak stran od heroina, ker ni.
LP
se strinjam z jajajaja.
sam sem nehal kaditi brez težav. na začetku mi je malo bilo čudno, kot da mi nekaj manjka, zdaj pa nič več, pa se še bolje počutim.
in trava res ne vodi v druge droge. sam sem prej horsal in še kaj kot kadil bago.
tudi glede prometa se strinjam, vendar pa voziti napušen tudi ni dobro. npr. jaz sem znal biti na bagi paničen, tako da nisem mogel voziti, ne glede na to, pa je bilo bolj varno voziti kot pijan. absolutno
lp
Se strinjam s tabo, da če kadiš travo, še ni nujno da boš pristal na heroinu. Ne strinjam se pa, da če kadiš travo vsak dan, da nisi pasiven. Mam tut sama obdobja, ko vsak dan skadim joint in se mi totalno nič ne da. Sicer naredim kar moram, ampak bi raje tv gledala npr., po možnosti s kakšno čokolado v roki..Pa se vseeno nekako kar ne morem odločit da bi nehala..psihična odvisnost morda?
Ali trava vodi v druge droge ali ne bi se dalo kar veliko razpravljati. Sama sem travo kadila 3 leta in posledično spoznala tudi veliko ljudi, ki so jo kadili. Posledično sem spoznala tudi ljudi, ki so kadili travo in zraven jemali še kaj drugega in lahko bi rekla da sem preko trave prišla v stik z drugimi drogami in ja.. tudi pristala na drugih drogah. Vsekakor ne trdim, da je za to kriva trava, je pa razvila mojo toleranco do droge in povečala dostopnost do drugih drog.
Tvoj post je zame naravnost oslarija. Zakaj?
Ker je poln oslarij, jasno. Prva je to, da govoris, da nimas nikakrsnih posledic. Na podlagi cesa pa to ocenjujes? Gre samo in izkljucno za tvoj obcutek. To, da imas ”redno dobro sluzbo in vse” je bolj slabo merilo.
In ja, vedno bom komplicirala, ker sem mnenja, da ce je clovek zdrav (psihicno, custveno in fizicno)! nima potrebbe po cisto nobeni drogi.
Torej nisi imela nobenega posebnega razloga, da si nehala.. zakaj pa si sploh zacela? In zakaj si nadaljevala, ce je bilo pa vse isto? Delam na takem podrocju, da poznam veliko bivsih uporabnikov”trave” in cito vsak med njimi se je pritozil nad tem, da je bil zelooooo pasiven v casu uporabljanja. Da sedaj ne pogresa cisto nic jointa, so pa filmi postali zeloooo dolgocasni- sledis, razumes kaj hocem povedati?
To, da lazes sama sebi, me sploh ne gane. Ni pa fer, da pises, da je vse v redu s taksnim pocetjem, ker namrec ni! Razmisli kaksno sliko bo dobil mlad clovek, ki ni dovolj samozavesten, da bi se sam uprl in rekel ne?
Ce bos enkrat mama, bos verjetno razmisljala o teh stvareh drugace.
Pa srecno.
živjo
bravo poziskozin, se poplnoma strinjam s tabo.
jajajaja, se mi zdi da si jezna sama na sebe, ker v branju tvojega foruma se da čutiti velik jeze. Kajenje trave, je stvar vsakega posameznika, stvar ki se vsak sam odloči ali jo bo kadil ali ne. Ni res da trava nevodi v druge droge, zna te usmeriti v druge poiskuse. Tebe na srečo ni in to nepomeni da nobenga ni (ali nebo). REs je na mestu vprašanje ZAKAJ SI NEHALA KADITI TRAVO, ČE V TEM NI NIČ SLABEGA?
Tvoje pisanje je res ena velika bedarija, ker če kdo, ki je mlad in še ni probal kaditi, lahka pri branju tvojega foruma, čisto z lahkoto prižge joint. Ker po tvoje to ni nič takega.
Droga in ni važno kakšna (joint, hors, kokain….) na vsakega človeka deluje drugače. Tako da se s tabo niti malo nestrinjam.
lep pozdrav
pozdravljeni!
tukaj se moje mnenje:
1.tudi ce ne kadis trave ali se drogiras – si vcasih preprosto LEN
2. zakaj je nehala kadit, zakaj nehamo počet stvar, ker se jih naveličamo, ker jih prerastemo
3.vrjetno ima vsakdo posledice, tudi od trave, vendar pa, vsak masten hamburger, sladkorna pena, vse pušča posledice
4. DANIJEL: zakaj obsojaš njeno pisanje kot zavajujoče za mlade? veliko vecja nevarnost mladim preti iz družbeno sprejemljivih oblik odvisnosti (alkohol, anoreksija, bulimija) pac lazje je doma imet nekoga, ki zapravi ves svoj denar za hrano, ki jo izbruha, kot pa narkomana… le kaj bodo rekli sosedje?
Travo kadim 1 leto, redno, skoraj tako kot kadilec cigarete, ponudili so mi že vse mogoče, speed, koko, ekstazi, hors itd. Nič nism vzel, čeprav so ga prijatli vlekli. Nikoli nisem pil, oz samo enkrat sem bil pjan in sem si rekel da je naumno. Ne čutim nobene zasvojenosti. Če ni trave je ni, če pa je pa pač je. Kot če bi ti nekdo ponudil čokolado ali nekaj česar rad poješ. Zakaj je nebi pojedel.
Zakaj je travo opustila? Pač zato ker se ji ni ljubilo več, se ji neda, mogoče nima več učinka, mogoče ga ma še. Tako kot pri čokoladi, če vsak dan ješ isto čokolado se ti zagnusi in jo pač nehaš jest.
PS: Vsi obsojajo travo, pomoje pa je veči problem v alkoholi.
Se strinjam s sonixq glede razloga o opustitvi kajenja trave (primerjava s čokolado). Mislim pa, da je veliko večji problem pri rednem kajenju trave (da ne govorim o drugih drogah), še posebej pri mladostnikih, ki še nimajo lastne zaposlitve (govorim iz lastnih izkušenj), to, da taka razvada ni ravno poceni. In če kadilec (user) nima premožnih in naivnih staršev, potem mora za finance poskrbeti sam. Kako? Hmmm… Dobro vprašanje? Kajne?
Drugače pa, kadil sem kake dve leti in nehal sem tudi, čez noč, kot jajajaja. Bila je zanimiva izkušnja izpred osmih let. In ni sile na tem svetu, ki bi me prepričala, da potegnem še en sam dim. Zakaj? Ker sem se je preprosto naveličal. En se je prej, en pa kasnej, se pa najde seveda kdo ki nikoli – bolj redko. Glede pasivnosti, ja, do določene mere je prisotna, ampak čisto odvisno od posameznika in navsezadnje vrste oz. učinka trave same. Bistvena razlika je med “domačico” ali “skunkom” ali “hašem”. Hašiš npr. povzroča bistveno manjšo otopelost kot npr. domačica itd.
Defenitivno pa je možno (povdarjam da NI predispozicija), da kajenje lahko vodi v slabšo družbo, poveča radovednost do učinka drog in v probavanje kaj močnejšega. Seveda na to vpliva nešteto dejavnikov, kot na primer: socialno in psihično stanje posameznika, osveščenost, dostopnost do drog, sam odnos družbe do posameznika…
Jaz osebno, sem šel na močnejše. Pa nisem samo “prešaltal”, ker vmes vsaj pol leta nisem “konzumiral nič drugega, kot občasno alkohol (recimo vsak drug weekend). Dobro sem vedel, kaj je težko odvisnonosno in kaj ne. Se pravi, da horsa, cracka, metaamfetaminov nisem nikoli hotel in tudi nikoli nisem poizkusil (hors je bilo takrat preprosto dobiti), ker sem vedel, da če jih enkrat probaš, zelo zelo zelo redko ostane pri ENKRAT. Nikakor pa me v to ni neposredno vodila trava. Tudi družba, ki je travo kadila ne.
Pač pa moje tedanje čustveno stanje (kaki dve leti in pol prej se je končala veza z dekletom, ki sem jo ljubil “too much” – še danes imam čustva do nje – tudi kaditi sem začel ravno malo po tem dogodku) in slučajno nekdo iz “pivske” družbe, ki mi je ponudil extazy. Fizične posledice so mi bile znane, vsaj kolikor so bile tedaj medicini. MDXX spojine so namreč precej stara pogruntavščina, vendar so se v namen družabnih dogodkov začele uporabljati precej pozno in s tem seveda tudi preučevnje kratkoročnih in dolgoročnih učinkov. Fizične odvisnosti extazy, speed in koka ne povzročajo. To je dejstvo.
Problem nastane pri psihični odvisnosti. Te pa nisem poznal. Pri extazy-ju bi jo lahko imenovali čustvena odvisnost. Še posebej so zanj bolj dovzetne zaprte, nesamozavestne in čustveno deprimirane osebe (tudi depresivne), saj se pri uporabi v možganih sproščajo velike količine nam lastnega, tako imenovanega, hormona sreče – serotonina. Seveda sem se v zadevi takoj našel kot doma. Super občutek, ampak težko sranje. Nekako bi se lahko primerjalo z biti zaljubljen v vse za 3-6 ur…ampak potem…potem biti nič. Nič, nič, nič, izpraznjen nič. Nič kaj lepo ane?
Zato spet in spet in kje se neha?… se ne. kmalu je tudi to premalo… in tu se šele začne. Party-ji, pozaba, zadetost, blaženo stanje in iskanje več energije (speed, koka). Čez teden životarjenje za tisto noč užitka.
Kar hočem povedat je to: imel sem vzrok, dober ali beden, imel sem ga.
Vsak, ki se v spušča v nekaj, kar ve, da ni zdravo ima vzrok za to.
Trava pa ni vzrok, ampak že sam simptom.
Koliko daleč bo posameznik šel, pa je odvisno od tega, kako močno občuti ta vzrok.
Sceno sem “fural” dobre dve leti. Prekinitev ni bila lahka in je ne bi želel podoživeti. Posledice se še čutijo. In nisem ozdravljen, ampak abstinent. Edina rešitev je “rock bottom” ali zamenjava družbe (zame to drugo – popolna prekinitev vseh vez – nameren izbris vseh tel.št. vezanih na dotično družbo in nejavljanje na neznane št. Velika pomoč – starši.
V glavnem, “šele” slabih šest let sem čist.
In ponavljam, ne si zatiskat oči. Razlogov za začetek uporabe katerekoli opojne substance je več. Veliko prej pa bo na to vplivalo psihično in čustveno stanje posameznika, kot pa neposredno sama družba.
jajajaja, trdiš da ne komplicirat? Komplicirati res ne, ampak defenitivno pa ukrepati. Ne z nasiljem, ampak s pogovorom. Razlog za pitje, kajenje itd. obstaja in če se hočemo droge rešiti, moramo vzrok poiskati in ga posredovati tistim, ki nam želijo pomagati. Takih je namreč okrog nas ponavadi vedno dovolj, samo ne znajo in mi nočemo njihove pomoči.
Debata o tem bi lahko bila neskončna in izjem, ki potrjujejo pravilo ni malo, ampak predlog lahko služi kot vodilo.
Velja za VSE opojne substance.
Glavo v roke in drogo iz nje.
Pa zdravo živite še naprej!
Sorry, ampak trava drastično zmanjšuje možgansko kapaciteto. To je tudi razvidno iz “itak” sloga, ki ga uporabljaš pri pisanju. Jaz zase priznam, da se mi je po petnajstletnem kajenju trave sposobnost pomnjenja katastrofalno zmanjšala. Bila sem genialen otrok, sedaj sem povprečna, celo truditi se moram, da ne delujem podpovprečna, skrivaj si najbolj osnovna opravila beležim v rokovnik,da ne pozabim, da moram it scat. No, malo karikiram, ampak je pa precej hudo. Da se sicer z redno možgansko aktivnostjo marsikaj popraviti, ampak tako kot je bilo, pa ne bo več. Žal.
Kanabis je vsekakor kontroverzna tema in vaša izkušnja se zdi zelo zanimiva. Če ni preveč osebno, ali lahko bolj podrobno opišete ta prehod iz genialnosti do povprečnosti. Kar opisujete se zdi dejansko bolj problem s kratkoročnim spominom kot znižana inteligenca.
Ali ste bili genialen otrok po oceni svojih staršev ali ste dejansko tudi dosegali izjemne akademske rezultate?
Pri koliko letih ste začeli kaditi travo? KOliko časa ste jo kadili? Ali vas je to mamilo tako zapeljalo, da sploh niste opazili kako vaša genialnost izginja ali pa ste to opazili ampak niste več imeli moči nehati? Kako ste potem končno nehali?
jajajaja
pa res, zakaj si prenehala s kajenjem trave, če ni nič????
govoriš kot moja svakinja, ki je že parkrat prenehala s cigaretami. vsakokrat ko neha se dela heroja in govori kako jih sploh ne pogreša, čez čas pa spet poseže po njih.
glede tega da ne pušča posledic, pa da ti povem da poznam osebe, ki jo uporabljajo in tudi osebe, ki so prenehale in se pri vseh pozna sprememba v
njihovi osebnosti. govorim o osebah ki so kadile dlje časa.
in ne dajat merila s službo. normalno, da se bo vsak trudil držat službe,
ker si brez službe ne more privoščit te razvade, saj ne verjamem da bi koga od uporabnikov kdo drug finančno podpiral pri tem početju.
zanima me kaj imaš še drugega poleg službe? kaj je tisto vse?
Problem trave ni neka hudo zasvojenost. Tudi sam sem imel obdobje, ko sem jo kadil (ne zelo pogosto in ne v velikih količinah) in tudi v obdobjih ko nisem kadil, zadeve nisem nikoli pogrešal. Neumno pa bi bilo trditi, da trava ni škodljiva. Konec koncev zvitek (a obstaja kakšen slovenski izraz za džojnt?) vsebuje tobak in že samo on je škodljiv. Najbolj problematična stvar v zvezi s travo pa se mi zdi njena nelegalnost, zaradi katere je pogosto povezana z drugimi stvarmi (tudi substancami), ki se prav tako gibljejo v sferi ilegalnega. Dostop do sljednjih je tako precej olajšan nekomu, ki že kadi (poznanstva, priložnosti …), kot nekomu, ki sploh ni v stiku s tovrstnimi zadevami. In pri prehodu s trave na močnejše droge ne gre za potrebo po vedno večji in močnejši dozi, ki bi bila posledica fizične odvisnosti, gre zgolj za splet okoliščin, priložnosti, potrebe/želje po eksperimentiranju ipd. Tj. tukaj ni pomembna le trava sama po sebi ampak tudi in predvsem oseba, njena volja, samozavest, odločnost … Nekateri so v tem smislu stabilnejši in odločnejši, drugi pa so labilnejši in zato precej bolj nagnjeni k temu, da podležejo skušnjavi. In ravno zato se mi zdi sporno oz. skorajda nedopustno posloševanje v stilu: “Trava itak ne škod, tko da ne vem zakva zganjate paniko.” Kdor želi z ostalimi deliti svojo izkušnjo, naj jo kot tako tudi predstavi.
PS: Strinjam se tudi z mnogimi, ki v bran travi pravijo, da je alkohol veliko hujši in da so mastni hamburgerji prav tako škodljivi. Ampak to v tej debati ne igra nobene vloge – večje zlo ne more opravičevati manjšega.
Marijuana seveda je ilegalna substanca vendar se organi pregona z njo praktično ne ukvarjajo, če ne gre za večje količine ali plantaže. Morda je delni vzrok vedno bolj liberalen odnos do tega mamila v drugih evropskih državah ali pa ob poplavi trdih drog pač ni dovolj policijskih resursov za to manjše “zlo”.
Vsekakor danes v Sloveniji travo vsaj občasno kadi zelo veliko ljudi in niti približno ni več (če je sploh kdaj bila) omejena na mlade subjekte z dolgimi lasmi in majicami z indijskimi motivi. Kadijo jo mladi in stari, vsi sloji a prejkone največ srednji sloj, zaposleni, ljudje z uspešno kariero itd, tako da je nemogoče trditi, da cannabis nujno vodi v druge droge in da neizbežno sledi telesni ter moralni razkroj in težko razumem čemu je potrebno droge, zlasti travo, dojemati kot zlo.
V dobrem desetletju je trava (zopet) postala družbeno sprejemljiva, še več, po svoje je simbol nekonformizma, tolerantnosti, liberalizma in celo svetovljanstva. Enak fenomen revivala, priljubljenosti in socialne sprejemljivosti trave je namreč opaziti tudi v razvitih državah. Večina ljudi je ne kadi redno in je pogosto niti ne kupujejo, ampak se brez zadržkov ali celo z veseljem pridružijo jointu v družbi. Travo z veseljem kadi celo ikona sodobne mlade ženske, Carrie Bradshaw iz Sex In The City. Ona je seveda fikcija, a vseeno je sporočilo jasno. Tipični uporabniki trave še zdaleč niso odvisniki, marijuana ni pomemben element njihovega življenja, je preprosto alternativa alkoholu v, kot kaže, naravni človeški potrebi po občasnem spremenjenem stanju zavesti.
Očitno se kulturni vzorci obnašanja spreminjajo in čeprav nekatere študije sugerirajo nevarnost amotivacijskega sindroma pri rednem kajenju je po mojem mnenju odraslim potrebno prepustiti, da se o cannabisu odločajo sami. Gotovo je svojevrstna hipokrizija obsojati občasno kajenje trave, ne da bi bili enako kritični do alkohola.
Sam cannabis kadim redko, kadar pa, se mi zdi zanimiv in poučen “reality check”, možnost za pogled z drugačnega zornega kota, ki paradoksalno lahko ponudi bolj objektivno sliko realnosti.
Pomembno je vedeti, da trava ne prinaša kakih nezemeljskih užitkov, še manj kakšnih halucinacij kot si pogosto zmotno predstavljajo nepoučeni. Gre samo za rahlo spremenjeno stanje zavesti, po svoji intenzivnosti blažje kot alkoholna “zadetost”, po svoji naravi pa stanje nekoliko večje fizične sproščenosti in zvišane sugestibilnosti. Zaradi tega je priljubljena za gledanje filma, uživanje v glasbi, za bolj doživet seks itd., zaradi težav s koncentracijo pa lahko ovira opravljanje delovnih dolžnosti.
Stanje duha po svoje kaže tudi lingvistika. Slovenščina namreč pozna samo besedi pijan in zadet. V angleščini “zadetost” od trave označuje beseda “high”, “Stoned” (zadet oz. dobesedno okamenjen) pa se tipično nanaša na trše droge. Dejansko gre za tako različna stanja zavesti, da jih ne gre enačiti z isto besedo. Stanje “zadetosti” od trave je povsem drugačno in milejše od občutka “zadetosti” na alkoholu in drugih trdih drogah, kjer pa je vsaj intenzivnost “zadetka” podobna.
Dejstvo je, da ljudje po vsem svetu aktivno iščejo spremenjena stanja zavesti. Očitno pač včasih hočemo biti zadeti, oz., hočemo se počutiti bolje. Tudi adrenalinski športi, hazard, nekonvencionalna seksualnost so manifestacija te potrebe in ne vem zakaj bi bil hedonizem sam po sebi sporen, ali celo zlo, dokler se ne škodi drugi osebi.
V nekaterih državah, v Jemnu ali Somaliji npr., je droga izbire Khat, vršički grma, ki se jih žveči in efekt katerih je rahla evforija, zgovornost, družabnost ipd. V Jemnu žvečijo Khat vsi, od predsednika do brezposelnih in žvečenje khata je osrednji družabni dogodek dneva. Kje drugje je droga izbire betel, od katerega imajo rdeče zobe. V goratih delih južne amerike praktično vsi žvečijo kokine liste, da laže prenašajo fizične in psihične napore. V Sibiriji jedo rdeče mušnice.
Mogulski vladarji v Indiji so na presenečenje angleških konkvistadorjev redno uživali opij in kljub temu med drugim uspeli zgraditi Tadj Mahal. Freud npr. je redno užival kokain. Prav tako Jules Verne. Morda največji filozof Plotinus je ljubil opij. Kot tudi Paracelzus. Byron, Shelley, Keats, Coleridge, Walter Scott, Dickens, AC Doyle, EA Poe, Jean Cocteau, Picasso… so kljub odvisnosti od opija ustvarili vrhunska umetniška dela, enako Bille Holliday, Ray Charles in Charlie Parker heroinu navkljub.
Alexander Dumas je kadil hašiš, prav tako Salvador Dali. Britanski premier Anthony Eden je na amfetaminih reševal sueško krizo, Washington, Lincoln, Jefferson, Grant idr. so ustvarjali zgodovino na kanabisu, mnogi ameriški predsedniki so si svojo drogo gojili sami. Edison je izumljal na slavnem kokinem vinu Mariani, ki sta ga ljubila tudi papež Leo XIII in jugoslovanski kralj Peter. Multitalent Benjamin Franklin je jemal opij in kanabis.
Oče moderne kirurgije in soustanovitelj slavne John Hopkins Hospital Dr Halsted je bil vse življenje morfinist, prav tako drugi človek tretjega reicha Georing. Hitler, mimogrede, je bil na amfetaminih, Kennedy tudi, poživila so sploh pogosta droga izbire politikov. George W Bush je užival kokain in alkohol, žena Johna McCaina je (bila) odvisna od painkillerjev. Bill Gates (Microsoft) in Steve Jobs (Apple) sta eksperimentirala s travo in celo LSDjem.
Med slavnimi in uspešnimi je seveda tudi veliko tragičnih zgodb; Morrison, Joplin, Hendrix, John Belushi, River Phoenix idr. so za svoj hedonizem plačali najvišjo ceno. Vprašanje je sicer ali je med slavnimi dejansko toliko več zlorabe mamil ali je ta samo bolj vidna, ker so pač slavni.
Ameriški vrhovni sodnik Clarence Thomas je znan po svoji izjavi ob obsodbi uživalca trave: “Jaz sem bil dovolj pameten, da sem travo kadil ne da bi me ujeli in zdaj sem vrhovni sodnik. Če ste vi tako butasti, da ste se pustili ujeti je to vaš problem. Vašo pritožbo zavračam, morda vas bo izučilo 40 let zapora.”
Zahodnjakom nam je oblast za drogo izbire pač zapovedala alkohol in tobak. Američani so s prohibicijo poskusili prepovedati še to, posledica je bila, enako kot sedaj pri drugih drogah, da je povpraševanju zadostil organiziran kriminal. Ljudje so vedno hoteli spremenjeno stanje zavesti.
Droge so gotovo kontroverzna tema, ker prinašajo tako užitek kot destrukcijo, vendar je pomembno ločiti kdaj je destrukcija posledica droge same in kdaj posledica družbenega odnosa do drog. Tako kot pri drugih stvareh je pametno, da stvari poznamo in razumemo preden si ustvarjamo mnenje. Stališča na podlagi neznanja in predsodkov so nezdružljiva z idejami svobode in napredka.