Lep pozdrav obema, vsem. Nisem veliko na tem forumu, danes sem slučajno zašla sem. Pred leti sem tudi sama imela namreč težko izgubo, samomor brata. Vem, da to ne sodi na ta forum, ampak rada bi nekaj sporočila predvsem vama.
Ne vem, katera je že napisala, da naj že preboli to smrt…. Sama sem, kot sem že napisala, pred leti tragično izgubila brata (samomor). In po vseh teh letih ne morem reči, da sem prebolela, nikoli ne bom. Pa ne da bi se ”trudila”, da ga ne bi pozabila, ampak to enostavno ostane v tebi. Včasih je bolečina tako velika… pa ne samo za 1.november. Res je, da čas celi rane, da bolečina postane manjša, ampak zaceli pa se nikoli. Živiš z njo. Celo življenje. Tako ali drugače – enkrat z večjo bolečino, drugič z lepim spominom, prav je tudi tako.
In zakaj zdaj to pišem. Zato, ker sem naletela na tako nerazumevnje, kot sta ga vidve pokazali na tem forumu. In od takrat, ko sem naletela na to, sploh ne želim več govoriti o tem. Enostavno so me potlačili vase. Zdaj pa živi s svojo bolečino! Trpi v sebi!
Zato bi bilo zelo lepo od vaju, da pustita tiste, ki žaljujejo na tem forumu, pri miru. Naj se izpovejo, naj se izjočejo, naj si delijo izkušnje, blagor jim, jaz takrat tega nisem imela.
Vidve pa enostavno preskočita na drug forum, pa bo…..

jaz sem šele danes prebrala njune poste in se mi ne zdijo žaljivi.

Tudi tebi svetujem, da preskočiš ta forum, ker nas ne razumeš.
lp D.

Imaš lastno izkušnjo kakršnekoli izgube?

bolj kot žaljivi so grozljivi, brezčutni, brez kančka empatije

menim, da sta sijon in gumica upoštevala vaše želje, da se umakneta s tega foruma, saj se očitno nič več ne javljaTA (nisem opazila). njuni komentarji so GOTOVO NEUMESTNI, nikakor pa brezčutni in brez kančka empatije, tega pa res ne moremo trditi