**za piko**!
pozdravljena **pika**,
ko sem brala tvoj prispevek na temo kako uspavati otroka se mi je zdelo kot,da bi brala našo situacijo. Pri nas je uspavanje mojega 5 mesecev starega sineka največji problem,saj se mi pred spanjem vedno zelo joče,pa ga lahko nosim ali pa v vozeku,vedno isto,…
najmanj joka je,če ga nosim po sobi in mu pojem,ampak mislim,da ga ne bom mogla več dolgo nosit saj je že zdaj kar težak,pa enkrat bo treba nazaj v šolo,ipd….
kako ste pri vas rešili težavo s spanjem(sem brala ko si pisala,da zdaj malčica sama zaspi),bila bi ti hvaležna za kakršnokoli pomoč!
Hvala!!!
pozdravček, tina003!
Ne bom rekla, da smo ravno rešili 🙂 se je pa zelo popravilo.
reševali smo tako, da smo se pač vdali v usodo (to pomeni, da smo jo peljali ven, če noter spanje čez dan ni in ni šlo, da sem zvečer sedela ob postelji po uro in pol in jo z dotiki in petjem mirila), zraven pa občasno poskušali čez dan, če bi morda zaspala noter.
Same je v joku nisem puščala, ker se je vidno ‘mučila’ in postajala vedno bolj nemirna.
Ne vem ali ji je moje vztrajno posednje on postelji in umirjanje dalo občutek varnosti, ampak zadnji teden precej hitro zaspi, praviloma brez joka – je pa res, da za tistih par minutk posedim zraven – ‘uradno’ torej ne zaspi sama. Če bi jo pustial samo, bi se verjetno obrnila na trebuh, pasla krave in se čisto prebudila, ker obračanja nazaj ne obvlada dobro).
Zdaj ji umaknem celo ninico, ker jo je pred spanjem premetavala levo in desno – in se seveda čisto prebudila.
Tako da – malo poskušam: ji odstranim ‘moteče elemente’ in ji z božanjem in s tem, da jo nežno zadržim v bočnem položaju pomagam, da se napol v spanju ne začne ‘telovadba’. Večinoma deluje. Kakšen večer je bolj nemirna in se že s zaprtimi očmi obrača z levega na deni bok in ob tem vtika v usta enkrat levi, drugič desni palček. Takrat samo nežno popravljam položaj, ko jo nese na ‘nos’.
Pri nas trenutno to deluje – pa ni nujno da je to konec muk.
Čez dan poskusi spanja v postelji zgledajo tako, da jo takrat, ko zgleda utrujena, nesem v posteljico. Če se nemogoče tuljenje nadaljuje in ne pomaga ne malo crkljanja, ne božanje … jo odnesem nazaj v kuhinjo npr. pa se kaj igra ali se igrava. Ko ponovno pokaže kak zelo konkreten znak, da ima vsega dovolj, jo vzamem v naročje (in če takrat da palček v usta, sem skoraj prepričana, da bo lahko zaspala). Spet jo nesem v posteljo, malo božam in pojem in če je bil trenutek pravi, spi.
Ampak to, z odlaganjem spanja po prvih znakih utrujenosti, nam deluje šele zdaj. Prej se ji je samo še bolj ‘trgalo’, če smo jo ohranjali aktivno še kako uro.
Pa čez dan mi zadnje dni deluje tudi finta, da ji v postelji k obrazku stisnem pleničko ali kakšno njeno oblekico, potem pa nagne glavico, da palček v usta in zadrema.
Včasih pomaga, če jo še rahlo ‘zibam’ z roko – držim tam nekje pri rebrih in rahlo premikam levo desno.
Tako da je res težko reči, kaj naj človek v takšni situaciji naredi.
Bereš nasvete, upoštevaš tisto, kar tebi deluje – kot pijanec plota držati se neke metode pa po moje nima smisla.
Se mi zdi, da se najbolj splača opazovati otroka, preizkušati, kaj deluje in nekaj, kar ni delovalo poskusiti kdaj drugič – mogoče pa bo 🙂
In jaz sem se vdala tudi v to, da zaenkrat zaspi samo s palčkom v ustih (duda v postelji ni aktualna) – pa čeprav vem, da ni zdravo in ni OK – samo se mi zdi še manj zdravo, da otrok ‘umira’ od utrujenosti, jaz pa zraven od vsega hudega.
Se pa strinam, da se splača poskuiti kak drug način uspavanja, če je kakšen prezahteven – otroka nosit sem in tja, je verjetno prava muka.
Prav tako je včasih muka odkriti, kaj bi še lahko delovalo.
Veliko sreče pri ‘doktoratu’ iz uspavanja – jaz konkretnega nasveta nimam, le svojo izkušnjo.