za Petro Demšar
draga Petra,
steklenička je že ne poti k tebi. ne vstraši se je, sem jo najprej v alu-folijo zavila, potem v celo rolo wc papirja in na koncu še v “okrasno” sarvetko, da se ja ne bi zlomila.
pa še v obloženo kuverto sem jo dala, boš lahko one mehurčke pokala 🙂
ni kamen, in ni toalet papir, to vse odstrani pa bo rdeče-zlata sleklenička upanja vem prilezla 🙂
dosti, dosti, dosti najlepših stvari ti želim 😉
Mislim, da bi ti morali tudi na OI (dr. Snojeva) nuditi urgentno pomoč. Pokliči svojo onkologinjo in se dogovori, da prideš na OI in da ti zrihta urgentni pogovor na psihoonkologiji. Za urgentne primere namreč hodijo tudi okoli hospitaliziranih bolnikov….
Petra:)
kaj naj recem, da boste lazje prestala ta cas. Vsekakor se prijavite tam, kjer Vam bi bilo najugodnejse, cetudi zaenkrat se ni prostega termina, da imaste vsaj pozneje moznost vstopiti v terapijo (pri dipl. psiholog/-u/-inji)… vsaj za prehodni cas ali nasploh pa lahko greste, kot je ze rekla g. Bisa, na OI. Lahko hodite pozneje tudi na obe strani, v skupino in na psihoterapijo… Na 1. mestu je pac zdravje. Vse se da organizirat, ce je volja. Mogoce se najde za ta cas celo kaksna “babica” za otrocke;)
Tule vsak od nas hitro pomisli pri najmanjsi iritaciji, bolecini ali oteklini, da je mogoce spet kaj malignega… zato ni dobro dopuscati takim mislim karakter strahu. Ker tule je to normalno. In tako kot taksne misli pridejo, jih spet spustimo, ko simptom mine ali najpozneje po pregledih, ko taksne misli nimajo vec podlage…. se jih osvobodimo, da smo svobodni za vse drugo 🙂
Morda je meni to lazje, ker sem se ucila, da moram pri vsaki anamnezi najprej izkljuciti najhujso mozno bolezen… potem pa ze usmerim misli naprej… pa tudi zato, ker vidim kako nam strah lahko skodi. Ni pa lahko gledati, kako nekdo trpi; zato sem vesela za vsakega, ki najde pot…
Vseeno sestoji pot iz mnogih korakov… lahko pa se gre samo korak za korakom… situacija za situacijo… zato cimprej…
Mogoce Vam bi malo pomagal slogan od anonimnih alkoholikov. Ce ga kdo pozna, bi bilo fajn, da ga tule napise… ker pri prevajanju tezko najdem prave besede:)
Lep pozdrav!
Petra,
držim pesti zate. Vse kar trenutno čustiš, je samo prehodno. Je hudo, a bo minilo. Če si iz okolice Mb, ti lahko pomagal – poznam fanj psihoterapvta.
Lp, petra
Žal nisem. Je tudi moj menda dober. Bom videla čez eno uro, ko grem k njem. Imam tudi že napotnico za urgentnega psihiatra. Ne bi šla rada v tako ustanovo. Moje misli so še bistre, zavedam se svojih dejanj in sem popolnoma prištevna. Imam dovolj energije in volje, ampak tudi preveč panike, strahu…. saj vem pred čim…. pred smrtjo.
Hvala punce zlate ste. Ko se bo kaj uredilo, se vam bom z veseljem javila, da bom tudi ostalim dokazala, da se še tako veeeelik strah da obvladat.
Bisa, žal mi je. Stekleniška je bila prekrasna, prav tako tudi misel. Skrbno si jo zavila, ampak naši poštarji so grobjani in prišla je razbita na tisoč koščkov.
Srečno vsem in upam, da se danes začne razvijati moja zgodba o uspehu. Jaz verjamem v to. Z mano je tako, da ko se enkrat obrne na boljše, sem v nekaj dneh kot pred boleznijo.
Hvala dekleta, res ste prekrasne. Poiskala sem pomoč in se vključila v eno izmed interaktivnih vodenih skupin. Sem zelo zadovoljna. Stiska je popolnoma minila. Vračam se nazaj na stare tire. Jutri imam spet kontrolo na OI, da se dogovorimo o mojem nadaljnem zdravljenju. Zdaj imam zopet dovolj moči, da nadaljujem z njim. Kri štima. Torej, gremo novim zmagam na proti!!!
Hej, stara, ti si faca! Kakšen pgum!!!!!! Hej, carsko! No, tako je treba! Ko imaš filing, da lahko podiraš gore, si na pravi poti in ti bo šlo zdravljenje definitivno dobro od rok in nog in žil in vsega! Toooooooooooooooo!
Bisa,
Očitno se je moj odgovor nekje izgubil. Steklenička je prišla do mene res takoj, ko si jo poslala. Zelo mi je žal, ampak bila je razbita. Naši poštarji očitno zelo grdo ravnajo s pošiljkami, čeprav si ti maksimalno poskrbela za varnost. Dobila pa sem tvoje sporočila in sem se ga tudi zelo razveselila.
Hvala ti Bisa in vse ostale. Zares se počutim mnogo bolje. Nisem še popolnoma stabilna, vendar na konju pa že sedim (malce postrani) in ne grem dol!
Srečno,
Petra
🙁
Pa je šla rola wc papirja in kar je še huje, dober namen…kaj fimo masa je bila tudi razbita? kak sem zaj jezna na to pošto. lani so mi izgubili prijavo za štipendijo , tako da sem zamudila rok in potem se niti opravičila nisem dobila….
prav ma me, da bi koga tožla, res 🙂 bilokoga…. prvi sosed ko mi pride jabolka krast bo doživel hudiča pa pol…
pa si skhrani pokrovček pa sporočilce pa bo simbolna flaška…morda pa jo dobiš od koga, ki je bliže in ti jo bo dal osebno 🙂
ti se kar drži v sedlu. pa tudi če bo fejst rukalo in če bo kdaj sedlo čisto rahlo, ne izpusti vajeti, vredno se je držati z zadnjimi atomi in do zadljenga atoma moči.