Kako kaj uspeva Montiganc na dolgi rok? Kako se prehranjujete na 2. stopnji? Jaz že zdaj delam prekrške, pa je šlo vseeno dol, a tudi dojim, tako da mogoče tudi zaradi tega…. Ne vem… Se mi zdi, da je treba to delat celo življenje!!! Samo telovadba mi še manjka….

LP vsem,
Mojca

Pozdravljena!

Sama se po načelih Montignaca prehranjujem cca 3 leta. Vendar ne strogo po vsem, kar piše on.

Gre mi bolj za to, da sem spremenila navade, najbolj pomembno je to, da ne tlačim skupaj krompirja in mesa. Glede na to, da imam rada zelenjavo mi je to všeč. Vendar pa so tu prekrški: čokolade, bonboni, kruh,…

Pa vendar mi v letu dni, kar sem shujšala za 15 kg teža variira za 3 kg.

Meni to ustreza, kajti niti pod razno nimam namena celo življenje stradati. Res pa je, da se bom morala vedno paziti. A glavno je, da sem začela ločevati živila.

Veliko uspeha še naprej

Lp, Petra

”Ne tlačite skupaj krompirja in mesa” – se pravi, da jeste krompir?? Tudi jaz se namreč kdaj pregrešim, pa ga jem, pa sem mislila, da ga ne bi smela….

Poglej Jaz,

so stvari, ki jih Montignac odsvetuje (od korenja, koruze – kar imam najraje, do krompirja,…) Ima vse lepo opisano zakaj tako.

Vendar pa, želje so želje. In bolj jih tlačiš nazaj huje je. Saj ne bo nič narobr, če si boš tu in tam privoščila krompir (lahko tudi pomes, a bl mal). Ne bo zaradi tega šlo 5 kil gor.

Vendar pa je treba vse jesti s pametjo in mero. Torej ne zdaj kilo krompirja pa še en šnicel zraven. Mogoče zelenjava, skleda solate,…

Zmernost in pamet, pa bo. Tudi s krompirjem, čokolado, korenjem,…

Lp, Petra

Pri meni uspeva. Čeprav moram priznati, da mi je bil on zgolj samo izhodišče, mi odprl nekakšen drugačen pogled. Na začetku, ko sem probala (nisem čisto vrjela), pa sem še kar brala, tudi druge avtorje.

Meni osebno je največ dalo samo življenje.
Meni osebno se je življenje obrnilo na glavo.
A tu nisem samo jaz: Moja hči se je s tem prehranjevanjem znebila marsikatere zdravstvene nadloge, znanec na ta način uspešno premaguje težave putike in prijateljica se mi neprestano “pritožuje”, da še nikoli v življenju ni pojedla tako veliko in hkrati izgubljala kilograme.

jaz vsega tega nikoli nisem vzela kot dieto (jih ne maram in ne poznam). meni osebno je knjiga dala samo nekakšne smernice v katere močno vrjamem.

Še boljša mi je bila knjiga Proč s sladkorjem; pa tudi knjiga Zdravi in vitki brez maščob.

Prve stopnje sem se (tudi s prekrški) držala od 15.4.-30.7., to se pravi tri mesece in pol. Lahko bi to stopnjo zaključila že prej, a nekako sem si zadala za cilj, da je moj rojstni dan nekakšna prelomnica. Kmalu bo dva meseca druge stopnje (ki naj bi med drugim trajala) in jaz sem oz. bom na isti teži. Brez odpovedovanja, brez premišljevanja, brez takšnih ali drugačnih dni.
Ne vem, mogoče sem zgolj srečnica, ki ji tak način odgovarja.
A če sem čisto odkrita, priznam, da ne mislim tako. – 17 kg govori v moj prid. In nikoli nisem bila lačna,nikoli nisem čutila, da moram nekaj jesti, nikoli nisem razmišljala, kaj bom pa jedla danes zvečer. Vse je bilo spontano. In predvsem nikoli v življenju nisem jedla tako dobro kot jem sedaj.

Pozdravček Marika

bacek ima popolnoma prav: zmernost in pamet.

Važno je , da razumeš osnove. Vse ostalo je stvar posameznika, še najbolj povedano stvar tega: s kakšno željeno hitrostjo se stvari odvijajo.

Treba pa je razumeti in vsega tega ne vzeti kot diiete, saj tudi ni tako predstavljeno.
Kdor razmišlja zgolj o možnih izgubljenih kilogramih in ne tudi o zapletenem (meni na začetku popolnoma tujem) delovanju našega organizma- ta bo pridobil vse nazaj in verjetno še kaj pridelal.
Meni je krompir (poleg fižolove juhe) najljubša jed. Pa sem se mu tako z lahkoto odpovedala, da sem kar samo sebe rahlo prestrašila. Seveda sem grešila! Tudi s Krompirjem! A to se je dogodilo npr.:enkrat na tri tedne.
grehi morajo biti, zato da gremo lažje naprej. Naša duša potrebuje čas, ki ji ga ne more dati nobena dieta, nobeno novo izbrano prehranjevanje, če tega ne čutimo, če s tem ne zaživimo, če to ne postane del nas.

Le drži se ga -kot pijanec plota- in če boš pogledala tudi v globino neznanega in nerazumljivega, boš razumela in dojela.

pozdravček Marika

Ja, to je tvoj novi način življenja. Sprejmi to čimprej!

Pozdravljene!

Po dolgem času sem spet malo pregledala vaš forum in ko sem videla tale post, se mi je porajalo nekaj vprašanj.
V zadnjih mesecih sem izgubila 7-8 kg (načrtno), potem pa sem se malo zanemarila in kilogrami so počakali. Pa sem si prejšnji teden sposodila Montignacovo knjigo Jem, torej hujšam in me je kar navdušila. Počasi sem začela uvajat njegov način (ne držim se vsega kot piše, pa še kakšne pregrehe so vmes) in mi je zelo všeč. Zdaj pa sem še odkrila, da ste nekatere (Marika) zelo lepo shujšale. Tudi sama bi še rada izgubila kar nekaj kilogramov (okrog 15), zato sem se odločila, da z oktobrom začnem s polno paro in pa malo bolj resno kot sedaj. Imam pa zato nekaj vprašanj:

Ali je treba za kosilo vedno jesti beljakovine in za večerjo OH ali lahko kdaj to zamenjam?
Lahko za malico jem samo sadje?
Marika, zanima me, kako striktno si se ti držala njegovih priporočil, da si uspela?
Ali so bile vmes tudi kakšne pregrehe?
Približno koliko časa bi potrebovala, da bi izgubila te kilograme?
Kako je s telovadbo (ali veliko telovadite?)? Jaz nameravam hodit v fitnes.

Ne pričakujem čudežev kar naenkrat. Postavila sem si cilj, da bi te kilograme izgubila nekje do novega leta ali pa še kakšen mesec pozneje. Potem pa se še naprej mislim tako prehranjevat in bi to vzela kot način življenja.

Upam, da nisem preveč zatežila. :))) Zdaj imate še eno novo.

Pozdrav vsem “montignackam” :)))

Kot sem zapisala, mi je bil on zgolj izhodišče.
Držala pa sem se – naj ne zveni preveč samohvalno- a zelo strogo(približno dva meseca in pol). Mogoče prekršek enkrat na tri tedene (pa še to ne kakšen grozno velik). Jaz sem morala vedeti, če to drži, kajti metoda mi je bila všeč in mi je odgovarjala in dojela sem, da je to nekaj, kakor bi lahko živela svoje nadaljnje življenje. Zato sem se morala držati, da sem izvedela in na lastni koži izkusila kaj drži in kaj ne.

Vendar pa hkrati z njim tudi knjige Proč s sladkorjem.
Seveda sem tudi za večerje jedla beljakovine, a takrat sem še izrecno pazila na vse maščobe in pa tudi na to, da je bil ta delež beljakovine manjši kos.

Moram prav malo predelati moje stare zapiske.Človek kar pozabi kaj vse je jedel.

Z izgubljanjem pa takole. prve dni se mi je teža celo rahlo dvigovala, potem pa se je nadaljevalo počasi, a redno. In predvsem se počutila osvobojeno. NIsem se toliko obremenjeval z Montignacom in njgovimi napotki. V mislih sem imela samo kaj ima visok Gi in kaj srednji GI in kaj nizek GI.

Tako od o,5-1,2kg tedensko, zgodilo se je tudi 2 kg ali pa le malo.

Pozdravček marika

Pozdravček Marika!

Mene ste zabeležile kot 3md-jevko – 8 dan. Sem se prav odločila?
Glede na prebrano na forumu se mi postavlja naslednje vprašanje –
ali je boljša Montignacova ali 3md dieta oz. način prehranjevanja?

Sem namreč ena tistih, ki ne misli biti na nekakšni dieti, komaj čakati, da je bo konec, potem pa hura juriš “po starem”. Cilj mi je pametno in zdravo shujšati. Vsaka je rada lepa oz. čim lepša. Ne zanikam, da se tudi jaz bolje počutim, če me kdo pohvali češ “o, ti pa dobr zgledaš”. S sedanjimi kilami, se v lastni koži ne počutim dobro, cunjice so že cunje s št. 44 (kakšna je izbira v teh št. vemo, a ne?), zdim se sama sebi okorna, kar pa roko na srce, res nisem – zamislim pa se, ko mi kdo reče, da sem kr frkotna za mojo “starost” (misli pa na kile, saj jih namreč res ne zgledam 50). Da o težavah s hrbtenico in križem ne omenjam.

Torej, rada bi se oklestila, vendar ne s stradanjem – to ni več zame. Želim si urediti tak prehranjevalni režim, da bo sprejemljiv za celo življenje in tudi za mojega življenskega sopotnika in da ne bo pomenil slabo zdravje in vsako leto nekaj kil več – otroci pa itak že delajo tako, kot njim paše, saj so že odrasli. Marika kaj meniš ti ali pa kdo drug – zakaj en ali drug režim? Lp

Ojoj, draga Ajala, sedaj si me pa dobila.

Težko pišem o vsem tem in ti odgovorim, saj o 3 md, ki si jo imenovala, ne vem nič. Pravzaprav vem samo toliko kolikor sem se naučila iz postov starih mačk.

Diete pač niso za mene. Nikoli v življenju nisem bila na dieti (do letošnjega leta). Pa še to ni bila dieta, ampak na začetku samo prerazporeditev dnevnih obrokov in nekaj drobnih sprememb.
Zakaj GI? Ker sem spoznala, da je v napisanem toliko zgodovinskih resnic, ki se jih še jaz kar nekaj spominjam. In tudi zato, ker skozi razne bolezni (lastne in tuje) kar malce poznam delovanje našega telesa.

Nikogar ne poznam, ki bi ob tem prehranjevanju bil lačen ali tožil o kakšnih posebnih stranskih učinkih (razen seveda mogoče rahlem porastu teže na začetku). Zdravstveno počutje se močno izboljša in nasplošno samo psihično počutje, ki niti ni toliko vezano z izgubljenimi kilogrami.

Je pa to stvar vsakega posameznika. Za mene ni zjutraj dva sadeža, pa spet za malico dva sadeža. In povrhu vsega še tako pogosti sadni dnevi. Jaz takšnega tempa ne bi vzdržala, imam rada čisto drugačen red. Rada pač jem in se predajam trenutnim občutkom (v mejam normalnega seveda).

Proprosto pa je povedano tako, da nisem pristaš nikakršnih diet. V moji okolici je vse preveč nesrečnih ljudi, ki se že leta ali pa krajši čas ubadajo s tem in več ali manj se vsi srečujejo s povratkom kilogramov.

Jesti je treba. Kako in kaj in koliko pa se mora odločiti vsak sam.

Pozdravček Marika
Če nisem dobro odgovorila, se mi pa še javi

Marika, jaz sem začela z Montignacom pred par dnevi, torej čista začetnica na tem področju, bi pa zelo rada za stalno spremenila svoje prehranjevalne navade, shujšala in to obdržala. Prebrala sem Montignacovo knjigo, tudi Proč s sladkorjem, a seveda nimam še vsega v malem prstu in se precej lovim kaj-ja, kaj-ne. V enem prejšnjih tvojih odgovorov sem zasledila, da imaš nekakšne zapiske. Če niso preveč osebne narave in vsebujejo kake spiske hrane, ki si jo jedla, bi ti bila hvaležna zanje, pa tudi za kakršenkoli nasvet v zvezi s tem načinom prehranjevanja.

Mi lahko poveš, kje si, razen v teh knjigah- našla podatke o GI, ali si se odločala predvsem po občutku?

Hvala za odgovore

Vesela sem, da si se odločila prebrati kar obe knjigi. Jaz imam ravno te dni spet obe doma na izposoji, da znova preletim in se spomnim, da osvežim.

Sem že napisala, da sem se v prvem obdobju kar dosti držala, vendar nič komplicirala. Nisem pa delala prekrškov pri sladkorju in beli moki (nikoli enega samega). V razlagi to pomeni, da že od aprila nisem popila kapljice kakršnega koli soka, ki ni domače izdelave, ali jedla kakršno koli polpripravljeno industrijsko hrano, ki ima dodane sladkorje, škrobe itd.
Nisem vtaknila v usta ene same bobi palčke (ki jih naravnost obožujem, ali si po stari navadi obliznila prsta, ko sem otrokom mazala čokoladne namaze).
Po 30.juliju sem te stvari malce sprostila z vajeti, ki jih pa še vedno dokaj močno držim v rokah. V tem času sem se pač navadila in takšno prehranjevanje in močno ustreza in velikokrat kakšen prekršek plačam s slabim počutjem.
Danes npr. pri sosedi popijem kavo s sladkorjem (nič ne kompliciram), polnozrnate testenine ali rjavi riž včasih nadomestim z običajnimi izdelki. Včasih vtaknem kakšno stvar preveč v usta (tudi to je potrebno), saj sem konec koncev le človek in prastare navade in privzgojene okuse je težko kar odrezati za vedno in vselej.
Vendar pa nikoli nimam občutka, da mi stvari uhajajo iz nadzora. Vsi imamo pač svoje slabosti, ki tako in drugače vplivajo na naše življenje.

Moj nasvet:
Nikar ne izpuščaj zajtrka in čimvečkrat posezi po tistem sadju ali napitku vsaj 20min pred zajtrkom. Tudi večerjo izpuščaj čim manjkrat, saj telo kaj hitro preklopi na sistem varčevanja in nikar nikoli ne pozabi na skrite sladkorje. Lahko si tudi izbereš kakšen vodni ali sadni dan, ker pa s tem nimam ravno veliko izkušenj, bi ti svetovala, da naj to ne bo večkrat kot dvakrat mesečno. Pri meni je tako, da v življenju pridejo situacije, ko si v to prisiljen silom prilik (bolezen, daljša odsotnost, počutje takšno ali drugačno).

Pozdravček Marika

Pozdravljene!

Tavam in tavam pa še vedno imam 20 kg preveč. No zdaj sem se spravila na internet pa malo berem izkušnje drugih. Nikoli še nisem bila na resni dieti razen v nosečnosti zaradi nosečnostne sladkorne in kljub temu, da se sladkorne diete držim mi nikakor ne uspe znebiti se kilogramov. Zasledila sem pogovore o nekakšni Montignacovi dieti pa me zanima, če mi lahko poveste kaj več? Ali je to tista zadeva z ločevanjem živil ? Kaj sploh pomeni GI. Sorry če mislite da sem z lune padla ampak jaz teh zadev res ne poznam. Pa prosim ne mi o kakšni taki pri kateri moraš še vsak dan telovadit, ker za to enostavno nimam časa. Ob službi in dveh otrocih še študiram za povrh pa ima še mož deljen delovnik tako da mi res zelo redko znese v fitnes ali na aerobiko. No poleti se z otroci spravim na kolo drugače pa so obvezni sprehodi večali manj vsak dan. Kaj mi svetujete?

Pa lepo nedeljo vam želim
Majda

Draga Majda!

Tudi meni je po nosečnosti ostalo 20 kil preveč in pred enim mesecem sem se odločila, da nekaj naredim na tem. Po poskusu dveh diet sem ugotovila, da to ni zame, ampak da potrebujem nekaj drugega. Poskusila sem Montignac-ovo metodo in deluje. Je v bistvu samo zdrav način prehranjevanja. Predlagam ti, da si za začetek prebereš knjigi Jem, torej hujšam od Montignaca in knjigo treh avtorjev Proč s sladkorjem. Tam notri boš vse zvedela, tudi o glikemičnem indeksu.

Lp in ne obupaj, lepo počasi korak za korakom!

Marika, kot se spomniš, sem tudi jaz na nekakšni mešanici GI diete. V bistvu bi rekla mešanici samo zato, ker si v glavi nikakor ne morem razjasniki, kaj za hudiča sploh delam. In zato imam tudi precej dvomov v sebi, ali mi bo uspelo ali ne. Sedaj sem na dieti že cel mesec, pa vendar so rezultati bolj borni – 4 kg in mi že v glavni najeda črviček, da bi vrgla puško v koruzo.
Zato bi te prosila, še za nekaj nasvetov glede hrane, kaj ješ, kaj ne. Da pa boš mogoče našla kako mojo napako, ti opišem, kaj jem:
– zjutraj najprej popijem kavo z mlekom, popolnoma brez sladkorja
– okoli 10 v službi malicam: sadni jogurt z ovsenimi kosmiči ali nektarina
– okoli 13h jem v službi kosilo.
– okoli 18h pojem doma še kako malenkost (študentska hrana, košček pirinega kruha+sir, jogurt), kar mi je ostalo od kosila ali sadje.

Sedaj pa moji prekrški, za katere nisem čisto ziher ali so ali niso:
– sojini ali graham špageti
– pirin kruh ali graham pecivo (zdravo življenje)
– ajdova kaša
– leča
– kisla smetana (kot vem, jo Montignac ne prepoveduje?)
– tisti rjavi graham “makaroni”

Na dan popijem sigurno 3l vode z okusom jabolka, mi pa sedaj zelo paše razredčen jabolčni sok (1:3 za vodo). Je mogoče to tisto, kar me štopa? Kaj praviš na ajdove žgance in vse ostalo, kar se da narediti z ajde doma (brez dodane bele moke)?

Prosila bi, če bi z nami delila tiste male skrivnosi, ki so te popeljale do uspeha. Že tale informacija glede bobipalčk mi je dala misliti, saj so pred 10 minutami moje misli odtavale h koščku (res micenemu) pohanega zrezka :-((

Po prvem mesecu me itak zmeraj vse mine kar se tiče hujšanja! Pomagajte!

LpMarusa

Izguba 4 kilogramov na mesec ti ni dovolj? Jaz mislim, da dobro hujšaš, le tako ti bo zmanjšana teža tudi ostala. Važno je, da si spremenila način prehranjevanja in ga boš takega obdržala celo življenje. No, vsaj mislim, da imaš tak namen..

Lep dan!

Ja, Maruša, v vsem se strinjam s Taciko. 4 kile na mesec je dovolj, zagotovo pa bolj zdravo kot 10kil na mesec. Sploh pa malo matematike, pa boš videla kako super ti gre: do novega leta so še trije meseci, torej boš imela na novoletnem praznovanju 16 kil manj, kot pred začetkom diete. To se mi zdi pa super dosežek. Ti kar zdaj začni razmišljat katero super cunjico si boš privoščila za praznovanje.
Jaz sem v enem mesecu izgubila 1 kilo, pa jih imam za izgubit 20-25. sem grešila priznam, pa sem vseeno zadovoljna, bolje 1 kila dol kot 0,5 kile gor. A je tako? Sicer pa se zdaj po vseh praznovanjih lepo držim, in gre lepo vsak dan malo dol. Po kosilu sem pojedla en košček peciva, pa mi ni preveč hudo. sem šla zato takoj na daljši sprehod po sončku. In je ok. samo prevečkrat nas ne sme zanest s poti. In tebi gre super po začrtani poti. Le še tako naprej, čez en mesec pa spet poročamo. Za novo leto nas sploh ne bojo več spoznal!
Lp

Se opravičujem. a že dva dni sem zelo na tesnem s časom in naša hiša je vseskozi polna in ….no ja, v glavnem nori dnevi….

vse kar si naštela je nakako srejemljivo. Sama lahko rečem, da sem se ajdovih žgancev izogibala, prav tako prosa (kaše). Leče (vseh vrst) sem uporabljala zelo veliko, adzuki fižol, predvsem tudi ješprenj itd.
Resnično ne vem, v tole z ajdo se moram tudi sama poglobiti.

Drugače pa presojaj sama po občutku: koliko je kakšno živilo predelano, se pravi bolj ko je predelano (instant žganci) bolj je nesprejemljivo. To ni zgodba za vse življenje, ali pač. Odvisno kako se navadiš. A dobro se je držati in telesu dati možnost, da si opomore.
In Tacika ti je prav povedala: 4 kg je veliko oz. verjetno ravno nekje prav. Kaj več bi bilo vse prej kot zdravo, saj bi verjetno pomenilo veliko odrekanja in verjetno tudi kakšnih napadov lakote, izpuščanja obrokov in podobno. Telesa ne moreš oguljufati. Ali pač? Z veliko stranskimi učinki in pa ne nakoncu dokaj nejasno prihodnostjo.
Jabolčni kis – odlično, razne vode z raznimi okusi- ne vem preberi si na etiketi kaj vsebujejo, pa boš sama potem presodila. Voda z okusom pač ni voda.

Drugače pa je Tacika zapisala veliko resnic in dejstev v svojem postu z nasveti. Hitri rezultati nikoli niso dolgotrajni.
Počasno hranjenje….jaz sem vedno hitela s hrano. Tako velikokrat sploh nisem vedela kakšnega okusa je pravzaprav v resnici. Nič prekrškov, strogi red.
Nikoli nisem bila pretirano sladkosneda, bolj na slano mahnjena. A danes je kakšna bela žemlja dobila čisto nov okus, drugačen boljši. Nikoli nisem jedla čokolade (mogoče enkrat mesečno), pa še takrat kar tako, ne zato ker bi mi bila tako dobra. Danes mi je košček ali dva plemenite čokolade neverjetno dobrega, polnega okusa.

In nikar ne premišljuj o tem, da te bo minilo hujšanje. Razmišljaj o tem, da sploh ne hujšaš. Le drugače se prehranjuješ – kakšno hujšanje neki. To bo prišlo poleg vsega tega, če hočeš ali nočeš.

Oprosti, če pišem malce zmedeno, a lovim se v kuhinji, z otroci, priprave za jutri, gora posode in ostankov….

Pozdravček Marika

Hvala vsem, posebej taciki in mariki. Očitno moram še malo pošlihtat v glavi, da prebrodim tole krizo prvega meseca. Hja, včeraj sem pojedla skodelico jote, tako da danes sem si določila kar sadni dan. Zavedam se, da je tudi 4 kg v enem mesecu veliko, predvsem pa zadosti, če jih potem obdržim. Problem je v tem, da me po mesecu “diete” začnejo grabiti prekrški in tistih -4 kg še nikoli ni ostalo. In kar dvomim v to, da lahko skinem še tistih 10 kg do novega leta, ker se mi to zdi ogrooooomnooooo. In potem mi misli že begajo na puško in koruzo 🙁
Globoko v sebi pa vem, da bo treba resno spet zaštartati Montignaca, čimmanj oh (da se odpovem tudi ajdi, polnozrnatim zadevam) saj očitno samo tako lahko držim red. Drugače imam že 1001 idejo, kaj vse skombinirati zraven (pa ni vse po pravilih). kot prvo se moram pa odpovedat sadnim sokovom, sladkarije me ne ganejo, niti čips (ki sem ga včasih kar dosti premlela :-)) No, če ne drugega, je tudi to nekaj.
Ko berem tele poste, me najbolj najeda to, da vse pišejo, koliko so zgubile. In mi kar črviči po možganih, da meni pa kljub temu, da se držim diete, ne bo uspelo. Po mojem prepričanju imam tako telo, da bi ob stradanju dobila še kako kilco. In me je najbolj groza, da jem pametno, in se stehtam in imam kako kilo več. Sem se že prepričevala, da jem po Montignacu, se neham tehtati, sam kaj če imam po 3 mesecih več kil kot prej???????

Boga sm 🙁 ;-))