Za go. Metko Furlani: Brez ljubezenskih izkušenj pri 32 letih
Spoštovana ga. Furlani,
naj že na začetku povem, da seveda ne pričakujem rešitve mojega problema preko interneta, ampak bi vas prosil za neko splošno mnenje oziroma mogoče usmeritev, kako se naj lotim reševanja moje težave.
Sicer sem to temo načel že na sosednjem forumu (seveda niti slučajno ne pričakujem, da boste vse prebrali), kjer sem dobil veliko zanimivih odgovorov, nasvetov in mnenj, na vas pa se obračam, ker želim slišati še mnenje strokovnjaka.
Sem 32 let star moški in do sedaj nimam še nobene ljubezenske ali spolne izkušnje. To pomeni, da nisem prišel še niti do zmenka, kaj šele držanja za roke, poljuba ali kaj več.
Problem je v tem, da kljub temu, da srečujem precej žensk (seveda tudi takšne, ki so mi všeč) in se z njimi tudi pogovarjam, še nikoli ni prišlo do “nečesa več”, vedno ostane samo pri pogovoru. Ne znam napeljati pogovora in situacije tako, da bi ji pokazal, da se zanimam za njo v romantičnem smislu. Enostavno ne vem, kaj je potrebno v tistem trenutku reči ali narediti, poleg tega pa postanem zadržan, sramežljiv, negotov, nervozen. Z drugimi besedami, ne obvladam veščine zapeljevanja (osvajanja) žensk. Druga težava je, da ne znam razbrati morebitnih signalov naklonjenosti / nenaklonjenosti z njene strani. Zaradi tega potem nikoli ne vem, ali je primerno, da rečem kaj v tej smeri, jo kam povabim ali prosim za kontaktne podatke, ker se bojim, da bi to mogoče bilo preveč vsiljivo. Zato se do sedaj še nikoli ni nič “zgodilo”.
Dejstvo, da sem popolnoma brez izkušenj, me zelo obremenjuje, čedalje bolj. Zaradi tega tudi trpi moja samozavest. Verjetno bi se lahko reklo, da sem zafrustriran.
Neizkušenosti pri mojih letih se tako sramujem, da tega ne bi povedal nikomur, ki me pozna. Zato se bojim reakcije morebitne partnerke, ko bi ugotovila, da sem popolnoma neizkušen. Strah me je, da bi se spraševala, kaj je narobe z mano (no saj nekaj očitno je) in ne vem, kaj naj odgovorim na vprašanje, zakaj je tako.
Dejstvo je, da zelo hrepenim po partnerstvu, življenju v dvoje, čustveni in telesni bližini in vsem kar spada zraven, ampak enostavno ne vem, kako naj do tega pridem. Sicer bi zase rekel, da sem dokaj normalen moški, družaben, zaposlen, na svojem. Glede potencialnih partnerk menim, da nimam previsokih meril.
To bi bil kratek opis mojih težav. Vprašanja, ki jih imam za vas, pa so:
1. Ali menite, da še obstaja možnost, da nekako sam razrešim to težavo, ali pa nima več smisla poskušati in bi bilo bolje poiskati strokovno pomoč, če pomoč za to sploh obstaja (in če, kakšna – kateri strokovnjak)?
2. Ali zganjam preveliko paniko, ali pa je normalno, da obstajajo tudi ljudje kot sem jaz in nekateri določene stvari izkusijo prej, drugi kasneje, tretji pa morda nikoli? Ali je možno, da svojo situacijo dojemam kot problem zgolj zato, ker tako narekujejo družbene norme in ali je možno, da to sploh ni problem in se posledično s tem naj ne obremenjujem? Koliko normalna / nenormalna je popolna neizkušenost pri mojih letih?
3. Ali je po vašem mnenju možno, da še nisem srečal “ta prave”? To sprašujem, ker so nekateri mnenja, da ko bom srečal pravo, bom točno vedel, kaj je potrebno narediti oziroma bi se naj stvari zgodile kar same. Ali naj enostavno še naprej poskušam navezovati stike s čim večimi puncami in čakam na to? In kaj, če se to ne zgodi?
Imate morda še kak drug nasvet, kaj naj naredim ali kam naj se obrnem?
Za vaš čas in odgovor se vam najlepše zahvaljujem.
Zgleda da si pretrd oreh še za Furlanijoevo… malo poguglaj po netu za psihoterapevti v okolici Maribora. Vtipkaj psihoterapija, čustva, maribor pa dobiš celoten seznam, samo izbrat moraš. 🙂
Menim, da ni problem v tem, kako pristopat do punc oz. jih “pravilno” ogovarjat, ampak v tvoji samopodobi, tvojih prepričanjih in tvojem vrednostnem sistemu. Tu bo treba delat, ostalo potem pride.
mah kaki pokloni in izleti… že v štartu govori, da ne zna šarmirati in s tem ni prav nič narobe.
bo dovolj, če dekleta/žensko povabiš na sprehod, ker ti je pač všeč (to ji tudi povej). ker pogovarjati se gotovo znaš, vsaj po prebranem. že dolgo nisem prebrala tako zbranega zapisa tu gor. 🙂
samo vedi, da bodo tudi zavrnitve in ne jemlji tega, kot tragedijo. več kot ne ti tako ali tako ne more reči.
no ja, razen če bi rad samo za položit. takšno (beri zgoraj) lahko dobiš tudi s pokloni :)))
Težave so lahko različne precej različne, lahko imaš naprimer težave pri prepoznavanju čustev pri drugih in potem komuniciraš z njimi bolj kot s kakšnimi E.T.-ji (debatirat o fuzbalu s pobi si se pač naučil), lahko si grozno negotov, sanja se ti ne, kakšne bodo posledice katere od tvojih akcij in kaj naredit v določenem trenutku, lahko te je strah ali te pri komunikaciji zgrabi naprimer tesnoba, ki potem prekrije vse ostalo, se prestrašiš, zapaniciraš, zaciklaš, in še in še.
Avtocesta v tvojem primeru bi morda lahko bili t.i. nadomestni terapevti, ki ti skozi komunikacijo odkrijejo tvoje zavore, probleme in podobno in te pripravijo, da greš čez vse in na koncu sam odideš naprej. Ne vem, kako je sicer s tem pri nas.
Metka pa, če sem prav videl, te pelje bolj proti razrešitvi težav v tvojem otroštvu, kar je prej peš čez Karavanke, kot pa z avtom skozi tunel, pri čemer pa, če imaš čas in oči odprte, lahko vidiš marsikaj več in bolje in lepše, ko se spuščaš v pristne odnose.
Pozdravljeni!
Najprej bi se vam rada zahvalila za zaupanje ter vaše vnaprejšnje pričakovanje, da težave ni možno rešiti preko interneta. Bom pa poskušala odgovoriti na vaša vprašanja.
Preden pa odgovorim, bi poudarila, da je res, kot je opazil g. Bpbpbp, da razloge za posameznikovo življenjsko stanje v sedanjosti, iščem v preteklosti, predvsem v zgodnjem otroštvu posameznika. Iz izkušenj sodeč, je to tudi edini možen način, da težavo rešimo celostno in dolgoročno. Upam si reči tudi za vedno, če jo imamo (stalno) ozaveščeno. Vendar to je druga tema. Kljub temu, bi na tem mestu izrazila še strinjanje, da obstajajo tudi načini, kako vašo težavo rešiti v dokaj kratkem času (t.j. s postavljanjem kratkoročnih ciljev ipd.), vendar s tem ne boste rešili problema celostno, ampak le en njegov del. V tem primeru gre bolj za rešitev na razumski ravni in ne čustveni, ki pa je po mojem mnenju ključna.
Na podlagi zgoraj zapisanega bi vam zato priporočila, da si poiščete strokovno pomoč. Predvsem poiščite psihoterapevta, ki dela v okviru integrativne psihoterapije, psihoanalize, gestalt terapije ali psihodinamske psihoterapije. To velja v primeru, da si želite težavo rešiti na čustveni in razumski ravni celostno in dolgoročno. Obstajajo dobri psihoterapevti po celi Sloveniji. Vendar to ne pomeni, da sočasno ne morete reševati težave tudi sami. Slej ko prej boste morali poizkusiti in vprašati dekle, ki vam je všeč, ali jo lahko povabite na kavo, ali zvečer peljete v kino. Lahko vam reče »ne«, vendar tudi odgovora »z veseljem« ne boste nikoli dobili, če ne boste poizkusili. Zato, če vam je neko dekle všeč, kar pogumno. Včasih pomaga, da si pred tem, doma, na list papirja skiciramo sliko osebe, jo prilepimo na steno in ji večkrat poskušamo povedati to, kar bi ji želeli povedati v realnosti. Ko se bo pred vami dekle pojavilo v živo, ne bo več tako težko, ker boste imeli občutek, da ste to storili že večkrat.
In ne, niste edini, ki se vam to dogaja. Prav pa je, da iščete pomoč, mnenja in videnja drugih. In pri tem ne gre za to, koliko je to normalno ali ne, temveč zgolj za dejstvo, da vi hrepenite po čustveni in telesni bližini in da si jo vi kot individuum želite. Zato je ključno, da zadovoljite svojo potrebo, ki je popolnoma naravna in človeška ne glede na to, ali to narekujejo družbene norme ali ne. Pri tem se boste soočali s strahovi, nezaupanjem vase, sramom ipd., vendar z izkušnjami se bodo ti zmanjševali, rastla pa bo vaša samozavest. In če dekle, ki vam je všeč, ne bo razumelo, da ste na tej poti prvič, potem prav gotovo ni pravo.
Na vaši poti vam želim veliko pozitivnih odzivov.
Lep večer,
Prava oseba je tista, ki ti najbolj odgovarja v določenem obdobju. Ker s epa vsi spreminjamo, se tudi naše želje glede prave osebe spreminjajo. Furlanijeva je lepo odgovorila, verjetno pa zaradi poslovne etike ne more (ne sme) izpostavit točno določenega psrihoterapevta, a saj je avtorju dala dovolj iztočnic. Tako da Google pa gremo na delo! Akcija!
G. Kr_edn,
Sprašujete, ali obstaja »pravo« dekle.
Čeprav bi v prvem trenutku lahko mirno odgovorila z »da«, odgovor le ni tako enostaven. Najti »pravega« partnerja pomeni najti osebo, ob kateri se počutimo sprejeti, razumljeni, ljubljeni. Ob tem moramo biti dovolj zreli, da se zavedamo, da ideal ne obstaja, da moramo včasih sprejemati kompromise, se prilagajati. Pomeni, da partnerja vzamemo z vsemi njegovimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, ki jih ima vsak med nami. Prepričana sem, da ima vsak med nami tudi nek notranji občutek, ki nam pove, ali je oseba s katero delimo življenje »prava« ali ne oz. ali ni le posledica vzorcev, v katerih smo nehote ujeti. Iz tega razloga svojemu notranjemu glasu včasih ne znamo ali nočemo prisluhniti, saj bi imel odgovor na ta glas za posledico spremembo (ali nas samih znotraj odnosa ali pa odnosa samega). In tako ostanemo v odnosu, ki nas ne osrečuje, prepričani, da »prava oseba« za nas tako ali tako ne obstaja.
Upam, da sem vsaj približno odgovorila na vaše vprašanje.
Lep večer vam želim,
brez_punce: Naj vam zaupam svojo težavo. Star sem 32 let in še nikoli v življenju nisem imel punce. /…/
njegov sonček: Ko bo prišla prava boš zagotovo /…/
brez_punce: Hvala, /…/ ampak /…/
brbotanje: Zakaj se pa potem ne /…/
brez_punce: Saj se /…/. Ampak /…/
Sadni: Torej recept je /…/
brez_punce: Žal so to točno tiste stvari, katerih mi najbolj primanjkuje.
Sadni: Si res želiš odpraviti to ? Potem pa v akcijo in se nehaj smiliti samemu sebi
brez_punce: Ne smilim se samemu sebi, ampak poskušam rešiti problem.
lep pomladni dan: Morda bi bilo smiselno, če bi napisal mail pa bi ti lahko katera pisala ;)?
pikolina: brez_punce, naredil bi uslugo sebi in ostalim, če bi se registriral 😉
brez_punce: Se bom, samo /…/
pikolina: brez_punce, rekel si, da se boš registriral. Kaj še čakaš?
brez_punce: Stvar je taka, da me dejstvo, da /…/ zelo obremenjuje. /…/ ker nočem, da punca že vnaprej ve, da /…/
zanimivo: Tukaj si dobil kar nekaj povabil, pa se vedno znova umakneš v svojo duplinico.
brez_punce: Kot sem pojasnil že zgoraj, mi je zaradi navedenih dejstev o meni zelo nerodno. In to zadosti obremenjuje že mene samega. Zato nočem, da kdorkoli, ki me pozna to že vnaprej ve.
Rabbit: Kako pa bi odreagiral, če bi se res katera ekstra zanimala zate pa ne bi vedela, da /…/?
brez_punce: To je dodaten problem. Tega ji vnaprej ne bi razlagal, ampak zagotovo pa se tega tudi ne bi dalo skriti, ko (če) bi bile stvari tako daleč.
jorgovanka: Imam zelo dobrega prijatelja, ki je /…/. Zaradi tega se mi nikoli zdel čudak in nikoli nisem pomislila, da bi bilo z njim kaj narobe.
brez_punce: Tvoj prijatelj je verjetno vsaj /…/To je drugače kot pri meni, ko /…/
jorgovanka: Res ne vem, v čem je težava /…/
brez_punce: Se strinjam, da /…/, ampak
Sadni: Kot sem prebral zgoraj ti je nekdo že svetoval, da probaj /…/
brez_punce: Sicer ne zavračam /…/, ampak /…/
za tiste ki ste koga spoznali prek neta: dokler brez_punce ne bo premagal /…/, bo pač /…/
brez_punce: Ne gre za /…/, ampak /…/
AnaBanana : (ena modra misel)
brez_punce: To mi je v teoriji jasno. Ampak /…/
matjazko: (ena modra misel)
brez_punce: To /…/ do zdaj žal še ni prineslo želenih rezultatov (oziroma sploh nobenih rezultatov).
matjazko: Ampak če boš to ti tukaj samo opisno diskutiral po forumih, kaj bi bilo treba, tudi ne bo nič /…/
brez_punce: Tudi če /…/, mi še vedno manjka /…/
ena odločna: Poleg tega ne morem razumeti, zakaj /…/
brez_punce: Saj drugače /…/. Ampak /…/
matjazko: Konec koncev lahko /…/
brez_punce: Verjamem, da to pripomore, nočem pa, da /…/.
brez_punce: Jaz ne trdim, da /…/. Ampak /…/. Ker če se se malo ozremo po teh forumih, je razbrati, da je splošni konsenz staršev in tudi strokovnjakov, da /…/
brez_punce: /…/ bolj kot pišem eno, bolj mi znova in znova odgovarjate nekaj drugega.
ena odločna: Kaj pa, če bi /…/
brez_punce: Da, to je možnost. Objektivno vem, da /…/. Ampak /…/
brez_punce: Dobro, saj mogoče /…/ enkrat /…/, trenutno še zbiram pogum. Vse ob svojem času.
brez_punce: Objektivno gledano vem, da /…/, ampak žal /…/
Twilight: (nekaj pametnega)
brez_punce: Oprosti, ampak mislim, da si ti narobe razumel moje težave.
Twilight: (nekaj pametnega)
brez_punce: Glede tipov žensk pa sem se morda nerodno izrazil, želel sem povedati, da jaz lahko zelo natančno specificiram, kakšna ženska bi mi odgovarjala in kakšne si želim. Ampak kaj če takšna ženska sploh ne obstaja ali je nikoli ne srečam?
Twilight: (nekaj pametnega)
brez_punce: Vse lepo in prav, problem je samo ker /…/
jaz pa iščem pravega, stara 33: stara sem 33 in pol , imela sem resno zvezo , se ni izšlo/…/ Sedaj si res zelo želim najti pravega; nekoga , za ljubezen in življenje. /…/ Všeč mi je tvoj zapis , ” brez punce ” ….
brez_punce: —
brez_punce: Moram priznati, da so me nekateri odzivi kar malo zamorili in me je vsaj trenutno malo minil interes za ukvarjanje s to tematiko. Me ta problem sicer najeda iz dneva v dan, ampak se poskušam zamotiti z delom in rekreacijo. Kakorkoli, upanje ostaja.
brez_punce: Imam občutek, da nihče /…/ ne razume, o čem sploh govorim. Jaz pa ne vem, kako bi lahko problem še bolj razumljivo in jasno opisal.
Bravissimo, no comment! Sama obramba in izgovori s strani brez_punce. Ponudiš mu roko, noče, ponudiš mu dlan, noče, ponudiš mu prstek mali, noče, ponudiš nohtek, se obrne stran. Po moje brez strokovne pomoči ne bo šlo (ali pa bo šlo še v večjo depresijo). Gugl v roke pa zavrtet par številk. Začni danes!
Moram se odzvati, čeprav nisem nameraval tukaj naprej diskutirati (iz naslova je namreč razvidno, komu je bilo vprašanje namenjeno).
To, kar si zgoraj navedel, je grobo izvzeto iz konteksta. Skrbno so izbrani deli zapisov na tak način, da bi poudaril poanto, ki si si jo zamislil in jo želel izraziti. Deluje mi, da je poanta bila norčevanje iz mene.
Zato bom napisal še nekaj. Tudi jaz sem v čem dober, upam si trditi, celo do te mere, da mi večina ne seže do kolen. Ampak meni niti slučajno ne pride na misel, da bi se zaradi tega, če nekdo nečesa ne zna in vpraša za nasvet, norčeval iz njega. Ignoriral, morda. Norčeval in s prstom kazal, nikoli.
To je ta razlika.
brez_punce, mogoče moraš še enkrat (ali pa večkrat) premislit o pomenu prikaza debate s strani no*comment.
Meni se zdi, da je mojstrsko prikazala tvoj problem, ali to zmoreš videt in v tem najt nekaj zase ali ne je pa odvisno samo od tebe. Pa norčevanje je zadnja stvar, ki bi jo jaz razbral iz njenega prispevka.
Če ti povem direktno in naravnost in brez ovinkarjenja, čeprav ne vem če je zate to dobro: smiliš se samemu sebi, si “žrtev” svoje nesrečne situacije. Na vsak predlog, razmišljanje ali idejo za spremembo tega stanja reagiraš tako, da najdeš (ampak, vendar, saj bi pa, …) razlog zakaj je to že vnaprej obsojeno na neuspeh.
Ponavadi ljudje stvari, ki jih moramo spremenit, lažje sprejmemo če jih sami opazimo oziroma do njih pridemo, kot pa če nam jih nekdo direktno servira. Pri slednjem se nagonsko postavimo v obrambno pozicijo, ki nam jasen pogled na zadevo avtomatično onemogoči.
Poglej, to kar sta no comment in wolfie izrazila, ne smeš jemati kot žalitev, ampak kot dejansko stanje, kaj je pravzaprav problem, ker ti pri vsakem nasvetu, najdeš nek ampak!, to bi šlo, ampak,.. ne gre in to je tvoj problem.
Ker dokler boš gledal samo z negativne strani se ti v bistvu sploh ne bo treba potruditi in nič dejansko narediti v smeri, da bi si našel kakšno partnerko, ker vedno najdeš nek ampak. Hodil boš lepo še naprej po svetu in tarnal da te nobena noče. Ja težko bo to če niti ne vejo, da si katero iščeš, če si na pogovoru z eno, ji lepo povej, da si se imel lepo in da bi jo rad še videl, čisto preprosto in če te bo zavrnila, nisi prvi in ne zadnji ki se mu je to zgodilo, lepo sprejmi situacijo in še naprej pecaj. Pa katero drugo, ane.
In zavedaj se da so časi, kot so jih imeli naši starši ko so z enim šli na zmenek in so se že potem tudi kar poročili minili. Dandanes moraš naleteti na veliko ne pravih osebi, da srečaš tisto, ki te spoštuje in te sprejema takšnega kot si. Saj ti ni treba povedati že na prvem zmenku, da še nimaš izkušenj in si jih že tud kar pridobit, ampak spoznavaj osebe.
Samo zavedati se moraš, da nisi sam v tem zosu, ampak da imajo drugi večjo samopodobo in si več upajo in s tem tudi več dosežejo, zato si v tem trenutku zdaj reči, jaz sem čudovit, znam imeti nekoga rad, želim si poiskati eno punco ki me bo imela rada in pojdi pecat, pa boš videl. veliko stvari je samo plod naše domišljije in misli, zato misli pozitivno in se ne podcenjevat.
No bom komentirala še jaz, tole je res zelo zelo vzeto iz konteksta, tisto temo sem prebrala celo in tu ni kaj, nekateri odgovori so res takšni, da se drugače kot ‘Hvala, ampak’, ne da komentirat, pa še to je čisto preveč vljudno. Tiste modre misli vmes , je pa tudi tako no…
ta problem je zelo preprost, ko ga pa začneš komplicirat pa temu ni konca in ne ni enolično rešljiv, sploh, ker ko misliš, da si ga rešil, dobiš približno 17 novih.
Je pa fajn malo trivializirat probleme drugih pa se malo norčevat, ja no saj vem, da se nisi, a ne, samo pomagat si hotela 🙂
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]