Razočaran očka tvoja žena kaže tipične znake naveličanosti in depresije.
Če je z otrokom doma, ima nenehno ist tempo, nenehno je preobremenjena in v isti župi.
Sama sem bila nekaj let doma z otrokom, pa kasneje, ko sem začela delat in imela še enega majhnega otroka zraven, torej dva, mi je bilo dosti lažje in bilo je doooosti manj naporno!
Ti povem, da se mi je včasih že mešalo od vsega.
Prvič: zjutraj sem vstajala še prej kot mož, ob 6h, da sem prišla k sebi, se umila, zalila rože in že kaj pripravila, npr. flaško mleka da segrejem ali pa malo še kje kaj pospravila in eto, otrok se je zbudil do 6.45.
Mož, ki je priiidnooo delal (čičal v pisarni celo po 6h na dan, vmes imel skoraj 2h malico), je seveda še pridno ajal. Nato sem dala otroku (kasneje po dojenju) segreto mleko, mu odstranila plenico, obrisala z vato, če je bil body premočen preoblekla, blabla, otrok je vstal, sem že skakala za njim okoli.
Mož je vstal ob 8h, pogledal maile, spil kafe – če, včasih je šel raje s sodelavci pred službo v miru na kavo, se oblekel in odšel.
Nato sem bila z otrokom, ga pedenala, previjala, dala perilo prat, obesila, posesala ko je šlo, šla z otrokom v trgovino če le ni bil preveč prehlajen ali imel kakšne viroze, mu dala ob 11.30 nekaj malega za pojest in ga uspavala, pogosto je ta faza trajala do 12.30. Ko je zaspal, sem hitro nekaj pojedla, se za 10 min spočila in že začela kuhat.
Ko je bilo skuhalo, se je otrok zbudil. Opoldan je zmeraj spal od ure do uro in pol. Nato sem ga nahranila, previla, mu dala za pit, ga nosila gor in dol, se z njim pogovarjala, mu kazala knjigice. Ker ni hotel sedeti v vozičku, sem bila prisiljena biti večino časa doma, ker ko sva bila zunaj, se je drl kot zverina, tako da sem ga ves čas morala nosit (od rojstva!).
Z otrokom sem se malo igrala itd., spet morda vmes na hitro kaj postorila in ob 16.30 nekje je prišel mož iz službe. Pozdravil tamalega in mene, se vsedel k mizi, pojedel, šel na čik in se malo spočil od službe.
Jaz, ki sem dojila, sem ves čas bila v nekem krogu. Ko je otroka za pol urce prevzel, sem šla mogoče na kakšen hiter čvek, včasih do sosede, včasih v trgovino po kaj nujnega, včasih npr. kaj pospravila recimo kopalnico itd. in nakar se je spet nadaljevalo staro, z otrokom gore dole sem in tja, tistih nekaj ur vsaj izmenično, a kljub temu, nisem se počutila sproščeno, mirno, nisem se počutila niti kot ženska, človek. Bila sem popolnoma preobremenjena. Pa zdaleč da sem lena, v tistem času sem delala kot živina, prav garala, po mojem nisem sedela niti pol ure mirno na dan, kaj šele da bi se notranje umirila. Nenehno so me begale misli kaj še vse moram, kako pa kaj moram, kje začeti in kako končati z vsemi potrebnimi rečmi.
Zvečer sem otroka od 19h dalje pripravljala na spanje, to pomeni da sva šla na posteljo kjer je, na mesece primerno, norel ali ne, bil brez plenice in se luftal, pa zobke umila, obrazeka, rokice itd… Ob 19.30 je dobil ali moje mleko ali kasneje flaško, pač vse odvisno od mesecev. Pogosto je mož prevzel del tega igranja, da sem npr. v miru pojedla vmes, pa še kar na hitro pospravila kuhinjo če je šlo.

Ko bi zvečer lahko šla kdaj ven, sem bila tako utrujena, da mi je po kakšnem takšnem poskusu do izhodov zvečer minilo, kajti drugo jutro sem spet morala vstati in bila še bolj scagana pol cel dan!
Vmes ob dojenčku in gospodinjstvu sem mogla urejat še vse papirje, probleme itd.

Za crknit naporno je bilo!
Monotono in dolgočasno.
Ampak okay, ta prva leta so minila, vem pa da ne bi nikoli več tega želela doživljati, ker se bi mi lahko samo zmešalo.
Nekateri so narejeni za delo doma, gospodinjstvo, otroke, drugi pa ne in to moraš sprejet. Sama zato dandanes zelo spoštujem pridne gospodinje in nikoli več ne bi mogla rečt, da so to lene ženske. Ker dobre gospodinje in matere drže vse štiri vogale pri hiši in ne samo dva ali tri ;).

Tvoja žena po mojem rabi nek zagon, neko spremembo, nekaj kar bi jo streznilo. Ne bom pisala da ji je prelepo, ker po eni strani ji je lepo, po drugi pa malokdo ki tega ni doživljal lahko ve kako je takšen urnik tudi naporen.
Najin zakon s takratnim je splaval po vodi, ker se sama nisem mogla pravočasno ujeti. Počutila sem se ujeto v zlati kletki. Denarja ni primanjkovalo, primanjkovalo pa je meni mene, ne vem no, ne znam ti razložit. Čeravno sem ljubila svojega otroka, se mu res v celoti predala, celo kadila nisem kljub luštom, v glavnem bil mi je vse, sem bila v sebi čudna.

Ko sem šla v službo sem domače probleme popolnoma izključila, menli smo se o tem in onem, o cotah, o tipih, spet sem se smejala, sprostila, misli so ušle na druga področja, lepo sem lahko nemoteno čičala po nekaj ur na stolčku, v miru spila kavo, pojedla sendvič ali kosilo – doma je bila to iluzija! In izoliranost se je s tem zaključila. Spet sem dihala in bilo je lepo.
In še bi lahko pisala o tem in onem.

V glavnem pa je pri vama zgleda v osnovi nekaj narobe, no saj tudi pri nas je bilo, sama nisem vedela ne kaj imam, niti znala ceniti, nekako sem se zabubila in danes bi rekla, da sem bila v neki čudni depresiji, ki je seveda navzven ni zaznal nihče.
Pri tej tvoji zgodbi mi je dalo misliti to, da žena pravzaprav ne sodeluje z vama, ko si ti zraven, drugače pa je čez teden sama za čisto vse! In na nek način beži ko hodi naokoli. Ja, hoče spremembe.
Preden se odločiš narediti kakšen korak, a jo imaš vendar rad, poskusi prvo govorit z njo odprto, morda poiščeta kakšnega družinskega terapevta.
Poskusiti ni greh, lahko se vama obrne le na bolje, na slabše skorajda več ne, ker sta očitno oba zelo nesrečna v situaciji, poskusiti obdržati vezo pa ni greh in je celo pravilno oz. bi bilo prav, da je vajina obveza.

In ja, ne pozabi na majhne pozornosti in nežnosti, pa ne bodi agresiven, ali poniževalen do nje. Očitno se sama sploh ne počuti dobro v svoji koži in z napačnim pristopom ter nerazumevanjem ti bo šla samo še dlje! Bodi moški in stoj za svojo familijo, poskušaj rešiti, če se bo dalo hvala Bogu, če bo pa že vse zamanj, pa srečno!

No, tole se je sicer zgodilo, ko se bil zraven. So mi pa kolegi povedali, da se to dogaja tudi ko me ni, tako da tole ni osamljen primer, pa tudi, vsaj po mojem, ni letelo ravno na mene.
Vem pa, da se morava pogovoriti, ampak tu nastane težava. Težava pa je v tem, da se ne moreš pogovarjati o težavah dveh ljudi, če se hoče samo eden o teh težavah pogovoriti.

Sem zgleda nejasno napisala… To, kar je rekla otroku, je bilo po mojem namenjeno tebi: to, da te ima poln k… in komu se je zamerla, da je tebe dobila. Razumeš?

In če se hoče pogovoriti samo eden, drugi pa ne, kaj potem? Vztrajaš tiho naprej? Zakaj? Gledaš, kako se dere na otroka in mu grozi? Koliko let? Dokler ni otrok polnoleten? Dokler živi doma?

ali lahko fant odvzame otroka moji hčerki ””’ nista poročena , vendar jo fant vara in prav pred kratkim ga je dobila ” videla je vsa sporočila po sms ‘ in tudi soočila se je z dotično gospodično katera je vse priznala in se moji hčerki tudi opravičila ”””””’ omenjeni fant ji je prikril otroka in žensko češ da je samski’
doma mu je seveda vse očitala on pa ji je zagrozil če bo odšla da ji bodo odvzeli otroka ””””
naj še povem da sta skupaj 4 leta in ga je do sedaj ona vzdrževala ker ni nikjer delal ‘
delovne dobe ima 3 mesece star pa je 26 let in brez poklica
grozijo ji tudi njegovi starši
lep pzdrav

Spoštovanim, ni potrebno oddajati pisanja večkrat – forum je moderiran, kar vam piše tudi v novem sporočilu.

Zakaj bi ga ji ga pa vzeli, prosim lepo… Ne, ne morejo vzet, razen če je mati narkomanka, alkoholičarka, otroka zanemarja ali pretepa.
Upam da bo lažnivi klukec zdaj šel delat in bo tudi on finančno skrbel za otroka! To je njegova edina naloga v tem trenutku.

Tudi jaz sem za mojega “zrela za psihiatra”, iz razloga ker:
– otroke peljem na krompirjeve počitnice v toplice, on gre čez 3 tedne s svojo “ta novo” sam
– gre na dopust v tujino s ta novo, se vrne en dan preden gre naš ta velik prvi dan v šolo in jaz ga povabim zraven “da ne bo prvi dan v šoli brez očka”, dopust za otroke na morju plačam jaz
– po petih mesecih dobim prvič mizerno preživnino, on pa medtem sprazni varčevalni račun in dobiva otroške doklade na svoj račun
– po petih mesecih, ko smo se odselili 2 in 7 letnika vozi k “tanovi” in se pred otrokoma z njo objema in kušuje
– prvošolčku pojasnjuje, da mora iti s ta novo na muzikal Kekec v Tivoli, ker je “tako napisal Miklavž na karto oz. vstopnico”
– sem 10 let garala na kmetiji in vlagala v njegovo posebno premoženje in mi po njegovem ne pripada nič…
– ker sem najela odvetnico…mislim, kaj mu “delam”!!!

Za moške, ki jih zmeša kakšna 10 let mlajša smo vse zrele za psihiatra, mislim, da bodo oni, ko jih bodo te lubice enkrat dale na čevelj…

Prevarana žena s poddeželja, hahaha, pa poglej ti to no, takšen g.. od človeka kot je, pa se še vedno najdete tepke, ki ste z njim. Saj to ni za verjet, kako neumne in čudne smo ženske!
(saj nisi edina, večina nas je takšnih ;)) ).
Če bi bile vse pazlivejše in zahtevnejše, pa ne bi vsega požirale, bi se takšni lepotci MOGLI spremenit. Tako pa se ne rabijo…. in življenje gre dalje ;).