Draga D., težko mi je ob tem, ko ti izrekam dobrodošlico na temle forumu. Z vsem srcem si želim, da bi se ob nas počutila razumljeno, čeprav je najhuje to, da imaš razlog priti med nas 🙁

Mislim nate in na tvojega zlatega sinka. Zdaj je samo tvoj angelček in te ima zelo zelo rad. Posebne angelske poljubčke pošilja tudi svoji sestrici.

Jočem s tabo in mislim nate, razumem te in si želim, da bi tvoja ljubezen premagala bolečino.

Pošiljam ti najtoplejši objem.

Najlepša hvala Špelin@. res je hudo, vsako minuto mislim nanj, ko je prišel iz mene in sem s strahom vprašala zdravnico: ali bo sploh preživel. rodila sem v 23. tednu, težak je bil 730g in celo sam je zadihal. toliko upanja sem imela, z možem sva imela toliko načrtov.
Ampak, ko so mi tretje jutro povedali(ležala sem v izolski porodnošnici), ko sem klicala v LJ , da je preminul, ker so mu pljučka zalila kri, sem mislila, da se mi bo zmešalo.
Toda takoj, čeprav se morda grdo sliši, sem rekla možu, da bova ponovno poskusila in podarila Vidku in mojo hčerki še enega bratca ali sestrico, ker mislim, da to sva dolžna storiti najinima otrokoma. Res hvala za tolažilne besede, mi zelo veliko pomenijo.
lp D.

Danes sem prejela mrliški list po pošti za mojga Vidka. Ne vem, cel dan samo jočem, zdi se mi, da se mi bi zmešalo od bolečine. Le kdaj bo minila ta bolečina. Tako hudo mi je….Gledam tisto zapestnico iz porodnišnice št.370 je bila. Boli me pri srcu, čutim ga ob sebi,…

Draga D., izjoči vso bolečino. Zavedaj se, da je tvoj mali zares ob tebi – mali angelček je, ki boža srce svoje mamice. Dovoli mu, da čuti tvojo ljubezen. Želi si, da bi ti lahko olajšal trpljenje. In res ti ga lahko: tako, da ga spustiš v svoje srce. Takrat bo oklep bolečine popustil in boš zadihala. Ljubila pa ga boš vedno, za vedno bo tvoja zvezdica.

Ne vem, če si že vzela v roke knjigo Prazna zibka, strto srce? Če je še nisi, ti bom prepisala iz nje eno prečudovito pesmico izpod peresa avtorice Joanne Cacciatore, naslov je Najdražja mamica.

“Ko se sprašuješ o smislu življenja in ljubezni, vedi, da sem s teboj,
zapri oči in začuti, kako te poljubljam v lahni sapi,
ki zdrsne ob tvojem licu.

Ko podvomiš, ali me boš še kdaj videla, se umiri, prisluhni mi;
sem v šepetu ljubezni, ki govori o tvoji ljubezni.

Ko ne veš več, kdo si, ko se sprašuješ, kje si in kam greš,
srce odpri in me poglej. Sem v mežikanju zvezd,
ki se smehljajo dol nate in razveseljujejo pot, po kateri hodiš.

Ko se jutro za jutrom prebujaš in se ne spominjaš sanj,
a si zadovoljna in vedra, vedi, da sem bil s teboj
– ti napolnil noč z mislimi name.

Kadar životariš v bolečini, ki noče preminiti,
in se popolnost čisto tuja zdi, pomisli name in se zavedaj,
da sem s teboj in se te dotikam skozi solze blagega prijatelja,
ki joče s tabo in ti lajša bolečino.

Kot sončni vzhod razsvetli pusto nebo v sijaju, ki jemlje dih,
prebudi svojega duha, pomisli na najin čas prelep,
čeprav prekratek; ko si bila prepričana o naju,
skupaj, ko si bila prepričana o svoji usodi.

Vedi, da je Bog ustvaril ta trenutek v času le za naju.
Najdražja mamica, vedno sem s teboj.”

Te misli so mi pomagale, da nisem obupala, ko je bila bolečina prehuda. In še vedno so mi vodilo v življenju.

Pošiljam ti žarek topline.

Joj, kako mi je hudo, ko berem te vaše žalostne zgodbe!
Nikoli si nisem mislila, da je toliko teh tragedij.
Iskrene sožalje, D.Kričej in vsem žalostnim staršem!

Včasih sem jezna, slabe volje, ko mi moja deklica nagaja ali pa je “tečna”; potem pa se spomnim na vas, drage žalostne mamice in v hipu pozabim na slabo voljo; takrat se zavem kakšno srečo imam!
Mojca