Lep pozdrav!

Vaše pismo je nekdo po pomoti objavil, zato sem ga izbrisala, kot ste želela. Objavila sem samo odgovor. Lahko mi pa tudi pišete na e-mail.

Zelo težko ste odhajala iz tega odnosa, pa vendar vam je intuicija govorila, da to ni odnos v katerem bi vi želela preživeti preostali del življenja. Niste ženska, ki bi se prilagajala in na tihem trpela. On pa je možki, ki se prilagaja, na tihem trpi. Ob tem pismu sem razmišljala, kako težko mora biti temu možkemu, ob posesivni mami. Nenehno se ji prilagaja, se je boji, ob njej je še vedno fantek, ki upa da mu bo mama končno dala tisto, kar mu ni sposobna dati, saj vidi samo sebe. Ta ženska ni mama, temveč posesivna ženska, ki zlorablja sina za svojo korist. Vse dokler bo živel z njo in pod njenim vplivom, bodo ženske odhajale in on bo vedno znova sam. Tudi ob mami je sam, saj ga ta ženska ni sposobna začutiti v njegovih potrebah, kajti njene so še preveč pomembne. Vse ženske bo “spodila”, saj jo ogrožajo. Za ceno tega, da je sin samo njen. Koliko pa on trpi ob vsem tem, pa zanjo ni pomembno.

Oči mu lahko odprete na način, da pridete do njegovega čustvenega sveta, saj tja najverjetneje še ni nihče stopil. Ko bo on začutil, koliko ga ta gospa v resnici zlorablja, bo lahko razmejil med sabo in njo. Tudi bolečina zavrženosti je tam, saj je kljub temu, da je mama fizično prisotna, čustveno neodzivna na njega. To je pogoj za odhod v svet in ločitev od mame, kljub vsem njenim manipulacijam, ki bodo sledile. Ali pa bo vso življenje ostal fantek ob mami, ki ga nikoli ni znala objeti.