z letalom na dopust?
Hoj, punce (in fantje),
bi prosila za vase mnenje in izkusnje. Mojemu najdrazjemu se je vceraj ob pregledovanju prvomajske ponudbe izletov stozilo po potovanjih in toplih krajih in je rekel, kaj pa, če bi šli v Turčijo, na last-minute varianto? Jaz, ki sicer takoj zastrižem z ušesi čim slišim “na pot”, pa sem tokrat dobila v grlu cmok v velikosti manjše atomske bombe. Kaj pa bo s pikcem? In kako bi prenesel avion? In kam z vozičkom? In sploh in oh in ah… Potem, po krajšem razmisleku, se mi ideja sploh ni zdela več tako slaba, vendar… pomisleki ostajajo, zato, kaj pravite?
– kako prenašajo takile mali črički avion? – takrat bo naš sine star ravno dobra dva meseca
– ali imate kakršnekoli izkušnje s tovrstnimi potovanji?
– kako je z vozičkom?
– kako ste ga nosili naokoli – ali ima katera izkušnje s štorkljo oz. posebno ruto, ki naj bi bila primerna tudi že za čisto majhne otroke?
– če se res odločimo, kaj vzeti v potovalno lekarno
– in sploh, kako sprejemajo dojenčki spremembe okolja?
Naj še povem, da se polno dojiva, kar pomeni, da s hrano ne bi smelo biti nobenih težav. Hvala že vnaprej! – lp, ir(ena)
Pozdravljena
Lansko leto je moževa sestrična s pol leta starim črvičkom in možem šla na Maldive. Potovanje je bilo brez problemov. Prosili so za sedež na prehodu, tja pa je možno obesiti neko visečo posteljico, kamor daš dojenčka spat – tudi to so jim naredili. Edini problem aviona je bilo pihanje, vendar je z bombažnimi pleničkami, ki jih je pokrila čez posteljico, kjer je mali spal, tudi to rešila. Kaj je vzela s seboj ne vem, morda vedo druge kaj več.
Tvoj malček je res še zelo majčken. Predvsem za posedanje po letališčih in čakanju na avion pa kakšno dolgo vožnjo do hotela. Malo razmislita. Kot vidiš pa se da.
Draga Irena,
po mojih izkusnjah malcki krasno prenasajo potovanja. Moja dvojcka sta sicer prvic letela pri 5 mesecih (jaz + mala dva), pa so bile vse moje skrbi odvec. Vecino poti sta spala ali gledala okrog. Letalisca so svetla in zivahna in so jima bila zelo vsec. Vozicek gre v letalo kot “last minute” prtljaga in ga torej oddas sele pri letalu. Zastonj (kot dodatna prtljaga) gre tudi maxi cosi (avtosedez) in ce letalo ni cisto polno, ti ga dovolijo vzeti tudi s seboj (moje izkusnje z Adrio Airways so boljse kot z drugimi firmami) in mali lahko udobno spi na sedezu zraven tebe. Ker zivimo na dveh koncih Evrope, z malima dvema obicajno letim sama, moz pa gre na dolgo pot z avtom. Kadar letimo vsi skupaj, pa je seveda cel praznik za mala dva, za naju pa tudi ni nobenih skrbi. Racunati moras edino z moznostjo zamud – hrano imas s sabo, kaksna dodatna plenica ti pride prav, pa kaksna topla jopica – v letalu obicajno ni vroce. Pa lepe pocitnice vsem skupaj,
Zdenka
Moje mnenje je malo drugačno, spomnim se pisanja o paru Agassi/Graf, njun dojenček je po poletu nevarno zbolel, mislim, da je šlo za pljučnico. Baje majhen dojenček ne bi smel potovati z letalom, saj je v njem zelo onesnažen zrak, poln mikrobov, verjetno pa tudi klima in spremenjen pritisk nista tako nedolžna za tako majhnega otročka. Seveda smo ljudje različni, eni bolj eni manj zaskrbljeni, ampak jaz s tako majhnim otrokom, če ne bi bilo nujno, z letalom nikakor ne bi potovala. Poleg tega je vprašanje, kako je tam, kamor greš, z zdravstveno oskrbo, kaj če otrok zboli?
Vse vas bo počakalo, ko bo dečko malo zrasel. Medtem pa so tudi naši kraji čisto v redu…
Lenja ( ki rada komplicira)
.. če sta se že sama prej potepala po svetu, se nimaš kaj sekirati. Če polno dojiš in je mali zdrav, nebi smelo biti posebnih problemov. Dojenčku na avionu pripada poseben ‘ležalnik’, ki ga lahko uporabiš. Do Turčije je max 3 ure leta, kar tudi ni veliko. Mogoče bi bilo dobro poskrbeti le za vlažnost zraka, s kakšno vlažno pleničko.
Kar se tiče vozička .. če le ni prevelik, ga lahko vzameš tudi na avion, kot osebno prtljago .. tako smo mi vedno uredili pri Adrii, na drugih letalskih družbah pa to ni bilo mogoče.
Pri tako majhnem pikcu se zna zgoditi, da ga zmoti tist vzletni pritisk … prijateljici, ki je letela z dvomesečnim sinkom, je pediater svetoval, naj ga v vzletni fazi doji .. ter s tem izenači pritisk .. in bilo je ok.
Na tvojem mestu, bi se bol osredotočila na čas, ki ga boste preživeli tam, ker za pot res ni kaj dosti komplikacij. Predvsem da bosta vidva z možem zdrava in zadovoljna. Ker Turčija zna biti tudi neprijetna.
Jaz bi se še sprehodila do pediatra, ga vprašala za kak nasvet, v primeru kakršnekoli bolezni ali kaj podobnega .. in vsaj po osnovno prvo pomoč za tako malega pikca.
Drugače pa so teli naši malčki zelo prilagodljivi in vsaj mi na poti nikdar nismo imeli prav nobenih težav. Res pa je, da s tako malim .. še nismo potovali 🙂
Lepe počitnice vam želim !
Barbara.
Moj mali je star eno leto, pa je do sedaj že kar nekajkrat letel z avionom, nekajkrat pa je bil že tudi na dolgi poti z avtom (12 ur vožnje), če smo z njim pač hoteli na obisk k domačim v Slovenijo. Prvič sva letela, ko je bil star tri mesece. Pri vzletanju in pristajanju moraš paziti, da ga dojiš ali pa da ima v ustih vsaj dudo, da nekaj požira in da s tem izenačuje pritisk v ušesih. S seboj sem peljala tudi globok voziček, ki so mi ga vzeli kot prioritetno prtljago in ga na avion dali med ostale kovčke. Malega sem po letališču peljala v malem vozičku Maxi -cosi Taxi, na katerem sem imela pritrjen stolček Maxi Cosi. Tik pred vstopom na avion, so mi vzeli spodnji del- kolesa, stolček z dojenčkom pa sem nesla s sabo na avion in ker letalo ni bilo polno, sem imela stolček na sedežu poleg sebe. Stevardesa je stolčke pritrdila z varnostnim pasom, tako da je bil stolček (kot v avtu) v obratni smeri vožnje. Menda je varneje, da imaš dojenčka med letom v naročju, zato so mi malega vseeno raje kar dali v naročje, kjer je bil s svojim pasom pripet na moj varnostni pas.
No, jaz imam pozitivno izkušnjo z letali in Adrio. Ja pa še to, za dojenčka moraš plačati 10% vozovnice – mislim, da do drugega leta starosti – kasneje pa 70 %.
Takšna je moja izkušnja in upam, da bo pripomagla k lažji odločitvi.
Nataša
Hvala lepa za vse nasvete, so mi bili zelo dragoceni, sva jih prebrala skupaj z najdrazjim, vendar sem (v koncni fazi tudi sva) se kljub dokaz pozitivnim izusnjam vseeno odlocila, da gremo raje za kaksen dan, dva, tri nekam na morje, z avtom, blize domu. Saj lahko bi bilo vse OK, ce pa bi slucajno prislo do kaksnih tezav, bi si zagotovo zelo ocitala, se mi zdi, da je drugače, če gres recimo k domačim, pogledat druzino, ali pa kar tako “za hec”, na dopust… je res še zelo majhen, tale moj mižek, in če imaš že vnaprej pomisleke, to ni ravno najboljša popotnica za brezskrben dopust, kajne? Vse lepo, pozdravčke, ir(ena)