Z. Domančić
Hojla,
moje zdravljenje je potekalo na oi in sicer od operativnega posaga do citostatikov in obsevanja.Med tem časom sem iskala in poskusila razne oblike alternative.Do g.Domančića sem prišla leto po končanem zdravljenju(1997),kar pa še ni pomenilo da sem zdrava ali ozdravljen onko bolnik.Z njegovo terapijo in načinom zdravljenja so se kontrole na oi iz dveh mesecev prešle na eno leto in sedaj lahko z gotovostjo rečem , da sem zdrava.Pet kritičnih let sem z zdravljenjem v Kranjski gori premagala.Letno obiščem g.Domančiča 4-5 x.Njegove terapije so skupinske in sicer od 70do100 ljudi dnevno(približno).Vsakega posamezno zelo diskretno pokliče k sebi v sredino dvorane.Na tebi dela cc 10min.Ob tem igra glasba, ostali pacienti(tako nas imenuje) se prepustijo toku energije,ki je v prostoru ne manjka.
V dvorani lahko ostaneš dokler ne reče :crta ali idemo! Malo za šalo , malo zares.
Pozdravljena Naja,
zelo vesela sem, ker si tako lepo obrazložila sam potek dogajanja pri gospodu Domančiću. Tudi jaz že zelo dolgo razmišljam o zdravljenju z bioenergijo. Prebrala sem vse tvoje odgovore, prebrskala cel med.over.net in prebrala prav vse kar sem dobila o Domančiću, prebrala njegovo knjigo Isceljitelj Domančić, pa še eno drugo, prebrala intervju z njim v Jani, pa intervju v Avri (sploh po tem intervjuju se mi zdi, da je Domančić zelo dober, človeški in ti hoče dobro, ti hoče pomagati) … in verjamem v njegovo zdravljenje, a vseeno me črviči neki dvom. Kaj pa, če ima ta metoda tudi negativne učinke. Za odgovor ti bom hvaležna.
Lep pozdrav, Leja
Strinjam se, da je treba zdravilcu zaupati, brez tega ni nobenih rezultatov. Gospod pa je z izjavo, da vsak, ki pride k njemu umre izrazil brutalno resnico, ki je nima smisla prekrivati. Tudi njega je doletelo neizogibno. Vsem je omejen čas tukaj in zdaj, medtem pa živimo ali pa životarimo v lastni nesreči. Če vas je to prizadelo pomeni, da nimate nerazrešen odnos do smrti, zato tudi nimate pravega odnosa do življenja in ravno tukaj se skriva srčika vaših zdravstvenih težav. Manjka vam življenske radosti in strasti zato ste zavzeli vlogo žrtve in neubogljenosti. To vam ne pišem zato, da vas kritiziram, ampak zato, da vas opogumim. Da bi lahko zaživeli polno, se boste morali spogledati s svojimi največjimi strahovi in blokadami. Bolezen vedno pride iz misli, iz čustvenega sveta. Vse dobro.