You have a mail
Jani, Jani…pihaš mi na dušo…Sem kar po pravici povedala (včeraj), kako je s tem… Kakšni smo, lahko ugotovimo šele takrat, ko se naša dobrota zazre v drugem…in potem vse tisto dobro v meni, odseva tisto dobro v tebi. Ni res? Kočljivo je ednino…tveganje…bom sprejet tak kot sem, ali pa me bodo razočarali, zavrgli…Ampak…tudi v tveganju je čar…Načeloma sama osebno raje tvegam in povem svoje mnenje, kot pa da zadržujem čustva. Pa še ena skrivnost je v vsem…z ženskami pa ne želim tvegati, nikoli. So me marsikatere globoko razočarale, presenečajo pa me tako ali tako vedno bolj…Mi kar ne gre razpravljanje z njim. Hecno ne? Vedno sem se ob njih počutila nedorečeno, pa tudi razočarano. Izjema je le moja mala, ki je očarljivo bitje že v naturi, pa tako otroško naivno, da se z njo da razpravljati o vsem in o vseh v nedogled…Vodi jo neka empatija, tako kot mene. Sposobnost vživljanja v druge…to nekateri ne znajo ali pa se ne izražajo odkrito, ker se boje tveganja. Mogoče se boje celo samih sebe…potem pa tlačijo svoja čustva v podzavest…
Ma, sedaj pa sploh ne vem, kaj sem ti želela napisati…??
LP
Angel
Kaj se greva nic!!
A ne Nina da nic,samo globoko spremljava, kar vidva dozivljata!!
Kaj je potrebno okice zatisnit???’
Dej no, k je pa tako lepo??!!!!!
Pa itak se vsega ne vidi..sam mal se da skilit!
Dej no brez zamere.zenske smo vse iste!
Veliko srece,pri streljanju puscic,pa prizanesi mu..ne direkt v srceka..da nau prevec bolel!