Pozdravljeni,
sin ima cerebralno paralizo (prva stopnja, normalno hodi pz. po prstih, težave z držo in ravnotežjem, hipotonost, govorne težave, težave s pozornostjo), je tudi alergik.

Zaradi vsega naštetega sva sina prijavila za vpis v Waldorfsko šolo (ne v Lj., lokalna šola) in vpisan je v javno šolo, kjer sva povedala, da čakamo odgovor Waldorfske šole. Vložila sva tudi vlogo za usmerjanje, psihologinja je pred tem napisala na izvid, da priporoča največje možno število ur pomoči, to je 4 (in 1 ura za svetovanje). Odločbe še nimamo.

Imam pa dilemo. Bili smo na razgovoru v Waldorfski šoli, kjer sva z možem predstavila vse sinove težave realno, vzporedno pa je sina ocenila njihova specialna pedagoginja. Zaradi težav (gibalnih, pozornosti, izražanje) in predvidene velike skupine otrok (27), je izrazila dvom, da bi vpisali otroka k njim in da se bodo v kolektivu še pomenili. Pedagoginja je tudi omenila, da bi mu težko nudili toliko pomoči, kot jo rabi, govorila je o dveh urah pomoči. Ne vem, če so na lokalni šoli dovolj kadrovsko podprti glede tega, če bo sin dobil 4+1 ure pomoči.
Otrokove težave niso posebej hude, ima pa kar odpor do vaj, ki jih zdaj dela za specialno pedagoginjo v ZD in za logopedke vaje ter vložim veliko truda, da jih izvede.
Ko čakava odgovor W. šole, sva v precepu, ali je ta šola res primerna zanj, tudi če se oni odločijo za.
Druga možnost je podružnična šola do 5 razreda, v kateri pa bi bilo z njim vred 24 otrok.

Kakšne izkušnje imate starši otrok s PP, ki obiskujejo Waldorfsko šolo?

Na samih srečanjih mi je bil njihov program zanimiv, način učenja tudi, po drugi strani pa nisem imela dobrega občutka, da bi sinu tam “šlo”, tudi zaradi gibalne nespretnosti, tam pa se vse učijo preko gibanja, igranje kar zahtevnih instrumentov, slikanje itd.
Zaradi terapij, ki bi jih moral obiskovati še naprej izven šole, tudi ne vem, kako je z odsotnostjo, ker v poldanskem času tam še utrjujejo snov, pa tudi precej je bolan in posledično odsoten iz vrtca.

Hvala za vaše izkušnje.

Spoštovana, karkoli izberete, se bo potrebno vedno znova truditi na vso moč, da boste sinu prilagodili izobraževanje. In ne gre le za to, kje mu kaj nudijo, omogočajo… Vse je odvisno predvsem od individualnih posameznikov in njihovih prizadevanj zanj, njihovega truda in dela z njim. Občutkov za to delo. Če imate možnost, se z njimi dobite pred odločitvijo skupaj s sinom in opazujte kemijo in spontanost med njimi in njim. Strokovno podkovani so vsi, morajo biti. Koliko pa se bodo individualno posvetili sinu, pa je odvisno od posameznika. Prisluhnite materinski intuiciji, zaupajte si, kakorkoli se odločite, bo imelo dobre in slabe plati. Vedno je tako. A odločila se boste po svoji najboljši mogoči presoji in skrbnosti. Kot le dobra mati zmore. Več zanj pri tem ne morete storiti, je odvisno od prevelikega števila drugih faktorjev.