Ali kdo pozna to šolo? V Ljubljani je tudi gimnazija – ali kdo ve, na kak način se tam poučuje? Kakšno je vaše mnenje o antropozofiji in Rudolfu Steinerju oz. njegovih waldorfskih šolah?

Čisto natančno njihovega načina ne poznam, zaren tistega, kar se je dalo prebrati v časopisju, ko se je šola pojavila pri nas. Se pa spomnim, da je bila kakšno leto nazaj afera, ker je ena od učiteljic fizično kaznovala otroke in jih kaznovala na srednjeveški način: stanje na mizi, v kotu itd…

Tudi jaz ne poznam natančno, vendar se mi po dostopnih informacijah zdi to šola, kjer otroke pripravijo na marsikaj, na realno življenje pa gotovo ne.

lp
mačkon

Moja kolegica ima otroka v tej šoli in je zelo zadovoljna. Za to šolo se je odločila, ker ima fantek velike težave predvsem z fino motoriko in se je bala, da bi ga v navadni šoli povozili. Je pa res, da zadnje čase postaja W. šola zatočišče za tiste otroke, ki imajo v redi šoli težave oz. so manj sposobni (na kateremkoli področju) Ker je pristop bolj individualen, šola ni posebno travmatična.
Svetujem ti, da se kar obrneš na šolo, saj so zelo prijazni in tudi večkrat organizirajo razne dneve odprtih vrat in podobne stvari.

Hvala, Silvy, se bom še malo pozanimala. Meni se tudi ideja zdi v redu, da ni toliko prisile, da se otroke pusti biti to, kar so.
Me zanima, kako to v realnosti poteka.

Bodite zelo previdni. Izkušnje z njihovim vrtcem so bile za našega otroka grozljive.
Predvsem pridobi veliko informacij od ljudi, ki so otroka izpisali ven. Sama s šolo nisem imela neposrednega stika. Besede s katerimi obljubljajo bolj naravno vzgojo so grozno slepilo, se bojim! Samo čim več informacij si pridobi, pa ne samo s strani šole.

Poznam učiteljico, ki poučuje tuji jezik na njihovi t.i. “gimnaziji” (9,10,11,12 razred).

Torej- učenci, učitelji in starši so med seboj zeloooo povezani – tako si morajo starši v povprečju rezervirati vsaj eno popoldne v tednu za šolo, srečanja in različne delavnice ali predavanja in praznovanja. Torej morajo starši že ob vpisu vedeti, da bodo morali hote ali nehote dihati s šolo….

Učni načrt je poln (za nas, klasike) dodatnih vsebin, poudarek je na ročnih spretnostih in glasbenem ter plesnem izrazoslovju, kar niti ni napačno. Vseeno pa znanje temeljnih predmetov – matematike, slovenščine in tujega jezika – učenca iz waldorfske šole in učenca klasične gimnazije ali katerekoli srednje šole ni primerljivo in ima sila krhke temelje.

Imela sem priložnost vpogleda v snov, ki jo pri poulu tujega jezika obdelujejo njihovi 15-letni učenci in bila presenečena nad “nezahtevnostjo” ali kako naj se drugače izrazim. Klasičnih učbenikov ali delovnih zvezkov pri pouku tega jezika ni, torej so učenci odvisni od kopij, lastnih zapisov s predavanj (temu – posebej obliki – dajejo v waldorfski šoli velik pomen), profesorji pa zaradi učencev s takimi ali drugačnimi motnjami (gluhi, slepi učenci, učenci z duševnimi motnjami itd., ki jih je na waldorfski šoli veliko) večino snovi poleg predavanja tudi zapišejo na tablo.

Waldorfska šola otroka na bolj prijazen oz. mehek način nauči veliko t.i. postranskih stvari (recimo pletenja košar, slikanja akvarelov, izdelovanja igrač in pohištva, tkanja na statvah, igranja na instrument, plesnega oz. ritmičnega izražanja), s pridobljenim osnovnim znanjem pa se učenci ne morejo ravno (po)hvaliti. Otroci so po končanem waldorfskem šolanju (ti. po zaključku gimanzije) vrženi v “real world”, ki jih menda nemalo precej zmede.

Menda velik odstotek učencev waldrofske šole sestavljajo različni “umetniki” ali otroci umetnikov, otroci, ki zaradi svojih hib niso uspeli na rednih šolah in otroci, ki so jih iz takih šol izključili.

V waldorfski šoli je učenec dejansko obravnavan bolj individualno kot npr. v klasičnih šolah, čeprav je tu čut za sočloveka na prvem mestu.

Vsaj zame bi bilo idealno, ko bi del programa waldorfske šole uspeli zliti s klasičnim konceptom poučevanja na “navadnih” šolah.

Lp, Ali

imam hči v WŠ , nižja stopnja
-kolegov sin hodi po wš v 1.letnik bežigrajske gimnazije in ima nadpovprečne ocene!!!
to bi naj bila trenutno najtežja šola v Lj.

seveda je moje mnenje malo pristransko, ampak jaz sem zadovoljna
Gre za sistem , ki je drugačen , malo majav kar se organizacije WŠ tiče – ne pa učenja.

wš organizira razna predavanja , in eno leto pred vpisom , v jeseni je v Delu razpis, za vpis in če ga prijaviš dobiš vabilo za predavanja mislim da so trije ali 4 deli:tam ti razložijo kakšen način učenja iamjo itd principe itd.:

učijo po epohah 1 meesec matematika, 2. mesec slovenščina itd….
tako si otroci zapomnijo več
moraš slišat celotno predavanje da razumeš zakaj se tako učijo..ampak men se zdi to uredu

v tretjem razredu ti že napišejo obnovo knjige(otroci sami) ki so jo prebrali, in to takšno da ne vem če sem jo jaz v 7-8 razredu znala.

glej: vsepovsod so dobre in slabe stvari, ti boš morala pretehtat kaj ti je bolj podobno in pomembno.

koliko je dandanes samomorov med mladimi, migren ker so preobremenjeni v šolah, tisto pifalnje jim pa itak ne pomaga v življenju….
če te zanima kakšna podrobnost mi pa kar piši

lep dan

Zanimivo, kaj pravite, predvsem Ali in XXY. Jaz osebno mislim, da so klasični programi grozljivo prenatrpani, da se otroci učijo toliko nepotrebnih stvari, na kreativnosti ter individualnem izrazu se pa skoraj ne dela.
Res pa je, da to ne pomeni, da se zdaj vse poučuje kar tako brez repa in glave. Več kreativnosti in več svobode ne pomeni, da si pri samem učenju nedosleden. Ravno to me skrbi – kajti danes, ko ugotavljajo, da takšna šola, kot jo poznamo, ne gre več ravno, si zmišljujejo različne vrste “svobodnega” dela, kar dejansko lahko vodi v kaos in posledično v neznanje.

Jaz sem za to, da ko se uči, se uči resno in strukturirano, a da se pouku doda veliko, veliko več ustvarjalnih dejavnosti, kot jih očitno waldorfska šola ima, slikanje, ročne spretnosti, stik z naravo ipd.
Vendar je treba stvari ločit – ko dela leva polovica možganov, delaj z njo najbolje kot moreš, se pravi racionalno in metodično, ko dela desna, bodi svoboden in ustvarjaj.

Klasične šole praktično ne delajo z desno polovico možgan, sploh je cela civilizacija obsedena z levo, se pravi razumsko polovico človeka. Jaz bi rada, da bi bilo ravnotežje med obema, obe sta pomembni.
Ampak se je treba zavedati, da ima vsaka svoje mesto, ne smemo ju mešati. Ko se učiš, bodi cel v tem, ko ustvarjaš, bodi cel v tem.

Zato me zanima, če je waldorfska šola ustrezna alternativa klasičnim šolam (druge za enkrat niti še ni), ker klasične šole se mi zdijo popolnoma iz ravnovesja, kot sem že rekla.

zame je vsekakor boljša wš kot ostale:
ko sem vpisovalo hči sem šla tudi v osnov.šolo v bližini na razgovor : kakšen imajo program,kaj učijo in kako učijo….
programa sploh niso imeli napisanega, da učijo pač tako kot že desetletje-a in zakaj to sploh sprašujem!
moj nečak je isti letnik kot hči in hodi v osn. šolo “navadno”:
nikoli ne bom pozabila , ko smo jih čez vikend obiskali je mali jokal, ker da ne zna narisati kužka in ne more naredit naloge- hči mu je seveda takoj pomagala,ker pač rada riše…..Halo, zakaj mora jokat?
ampak če gledamo njun začetek : prvi drugi razred, ima pristranski oprazovalec, da je fant več znal , vedel itd.Zdaj pa se je to obrnilo : moja hči sama bere knjige, ker njo zanimajo,on je znal veliko prej pisati pisane črke itd. pa cele knjige (letom primerne)še vedo ni prebral itd…., da ne govorimo o obnašanju, njunem razmišljanju

sicer je pa vsak individum in vsak reagira drugače.

aja , pa tisto o udeleževanju in dihanju s šolo: toliko se lahko vključiš kolikor ti paše! vsak teden vsaj en dan? saj bi se mi še zmešalo, jaz imam dom in družino in fax delam zraven in res nimam toliko časa da bi visela v šoli!!
V novembru pripravljamo “bazar” božično novoletni sejem (30.11-cel dan od 9-10)
in hodimo na delavnice,kar ti pač paše, to je res malo bolj pogosto,a nihče te na nobeno ne sili!
Morda si prideš ogledat ta bazar?

Obilo sreče pri tvojih odločitvah !

Sem učenka 12. razreda waldorfske šole, zato sem se odločila napisati nekaj o naši šoli.
To šolo obiskujem že od drugega razreda naprej in vem, da tega ne bom nikoli obžalovala. Res je, da smo imeli več časa za učenje pisanja pisanih črk, branja itd. Nikoli nismo bili pod takim stresom kot v drugih šolah, saj nismo imeli številčnih ocen (na koncu leta smo dobili opisno oceno), niso pričakovali od nas, da se bomo vsi vse naučili čez noč… Vendar to pa ne pomeni, da nismo pridobili dovolj znanja. Na koncu osmega razreda, so se nekateri odločili, da bodo odšli na druge gmnazije ( Vič, Škofijska, Lesarska, Šubičeva.) in to jim je tudi uspelo. Poleg tega, da smo z eksterci dokazali znanje, imajo mnogi dijaki izvrstne uspehe na tekmovanjih (italijanščina, matematika…). Veliko je tudi glasbenikov,ki prav tako dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih. V naši šoli smo se naučili tudi marsikaj koristnega za življenje kot, npr. šivati, slikati, izdelovati izdelke iz lesa, plesti, peti…
V waldorfskih šolah je navada, da v razred sprejmejo tudi enega prizadetega učenca. Z takšnim učencem se ukvarjajo tudi individualno. Drugače pa se mi zdi za takšnega otroka zelo uredu, če se vključi v “navaden” razred. Za razred je prav tako dobro, da se naučijo sprejemat drugačne.
Kar se tiče kazni pa naj povem, da negativnih izkušenj nisem imela niti doživela.

S tem, kar je napisala učenka wš o sprejemanju prizadetih v razred, se zelo strinjam. Otroka z duševnimi motnjami imajo tudi v razredu moje hčere.

In zelo sem bila vesela, ko mi je hči pred kratkim povedala, da je tega dečka nekako vzela pod okrilje in mu pomaga, ker vidi, da pač težko spremlja snov….

Lp, Ali

Hvala vsem za mnenja.
Sama sem malo spraševala učitelje na wš, kaj ta šola pomeni itd. Kot sem rekla, zelo mi je všeč, da se dela na kreativni in nelogični plati človeka, da se sbodbuja pozornost in budnost itd. S tem se popolnoma strinjam, ker tega otrokom v klasičnih šolah totalno manjka, sestradani so za tem. Tam se jim trpa v glavo ogromne količine snovi, uro za uro, nimajo trenutka oddiha, nihče se ne posveča še drugim platem in dimenzijam človeka. Treba je tudi peti, slikati, plesati, da se zbudijo tudi drugi, bolj individualni in originalni nivoji človeka. S te plati mi je wš zelo, zelo všeč.

Samo zatakne se pri tej logično-razumski plati človeka, tukaj sem malo skeptična. Vem, da ljudje načeloma pohvalijo intelektualni napredek učencev in da je tu najbrž vse v redu, tudi v končni fazi država ne bi priznala te šole, če šola ne bi izpolnjevala teh pogojev. Toda ko vprašam učitelje, mi rečejo, da wš ne pomeni zgolj to, da je obogatena s kreativnimi vsebinami, temveč da je tudi način podajanja snovi drugačen – boljši. Vendar mi nihče ne zna konkretno povedati, V ČEM je drugačen. “Učencu prijaznejši” – v redu, toda, KAKO? Kolikor vem, se ne uči vseh predmetov naenkrat, temveč se ima nekaj časa samo slovenščino, nekaj časa samo matematiko itd. Tako so mi vsaj povedali. Tudi to se mi zdi bolje, kot pa da ima učenec v enem dnevu sedem različnih predmetov. Na wš so vmes še te kreativne ure, kar še dodatno ugodno vpliva.

Kot sem rekla, veliko, veliko plusov je, ampak malo me moti, da mi nihče ne zna “znanstveno” utemeljiti zadeve. “Posluh do učenca, paziti, da ne obremenjuješ učenca, ko še česa ni pripravljen in sposoben razumeti” – vse lepo in prav, ampak če to ni podkrepljeno s konkretnejšimi argumenti, lahko to ostane zgolj pri besedah. Vseeno bi me zanimale kake psihološke študije, ki bi argumentirale, zakaj se v tej starosti snov podaja tako, v tej tako. Ne pa da mi samo rečejo, “ker je to za učenca bolje”. Kako veš, da je? Po lastnem občutku? Žal mi je to premalo, tudi jaz imam občutek, kako je treba, a lahko da se motim. Ne poznam psihe otroka, to so zelo delikatne zadeve, ne moreš se tega lotiti kar tako.

Še vedno mi je wš v bistvu všeč, samo imam občutek, da je vse skupaj še v razvoju. Je pa bistven korak naprej v spreminjanju šolstva, ki spremembe nujno potrebuje, in to drastične. V šole več plesa, več kreativnosti, več sproščenosti, več meditacije, potem se lahko kaj obrne na bolje. A ne smemo pozabiti na logično plat človeka. Tudi misliti je treba znati in tudi to razvijati.

Tako vsaj jaz mislim, upam, da se bo počasi odpiralo še več podobnih načinov šol, ki se bodo zavedale, da človek ni le um in razum, ampak mnogo, mnogo več.

Pozdravljena Tadeja,

sama nisem pristaš waldorfske šole (cisto osebno,subjektivno mnenje),vendar se polnoma strinjam s teboj, da je treba iskati nove poti za šolanje otrok, ker tudi obicajna šola ni brez pomankljivosti.
Ce morda obvladaš nemško, obstaja veliko linkov na interentu (waldorfschule),lahko pišeš šolam direktno in ti potem pošljejo prospekt na dom.
Sistem poucevanja je povsod bolj ali manj podoben.
Sicer ti pa lahko pomagam in ti kaj prevedem.

Moj email je zgoraj, ce želiš.

Lp
Bernarda

Lep pozdrav!

Sem dolgoletna waldorfska mama in sem na tej poti srečala kar nekaj staršev, ki so bili nad šolo zelo zelo navdušeni in spet druge, ki so bili razočarani, saj so pričakovali več in morda nekaj drugega. Sama sem s šolo, delom z učenci in komunikacijo s starši zadovoljna. Za našo družino velja, da bi vse otroke in tudi vnuke poslali v našo waldorfsko šolo in da ostajamo prijatelji waldorfske šole.

Utrinki iz metodike dela:

Poštevanko so se otroci učili v drugem razredu osnovne šole in sicer tako, da so jo povezali s sproščenim ponavljajočim se gibanjem v ritmu. Vse skupaj je bilo videti kot igra, doma pa se niti enkrat nismo drgnili poštevanke, ker ni bilo treba.
Še danes jo dobro obvladujemo.

Slovnice – samostalnikov, glagolov – se otroci v WŠ ne začnejo učiti že v drugem razredu OŠ, ampak kasneje, v četrtem razredu, pa takrat bolj temeljito – pomembna razlika je v tem, da se v državnih šolah otroci učijo snovi v koncentičnih krogih, kar pomeni, da snov obravnavajo vedno znova in vsakokrat vedenje širijo. V WŠ je tega manj, ko pa se lotijo snovi, jo temeljito obdelajo.

Tujih jezikov se učijo že od 1. razreda OŠ, vendar so na začetku ure časovno bistveno krajše, učenje pa kar nekaj let temelji na ponavljanju, podobno kot se majhni otroci učijo materinščine. Šele kasneje, mislim, da v 5. razredu, pa vse to podzavestno vedenje začenjajo ozaveščati.

Se “vidimo” spet jutri!

To je pa absolutna naumnost kar ste napisala