Vzpostavitev posvojitev s Kitajske?
Pozdravljena draga Mamica dveh punčk!
Šele danes sem videla tvoje sporočilo, do katerega sem prišla čisto slučajno preko Starševskega čveka, kjer je bilo govora o posvojitvah.
In zelo sem srečna, da obstaja možnost posvojitve otročičkov s Kitajske.
Sploh nisem vedela, da je to možno. So mi pa azijski otroci zelo všeč. Na Švedskem in Danskem sem videla mnogo staršev, ki so imeli svoje otročke in posvojenčke, ki so bili druge barve polti..
Sama sicer imam hčerkico, a bi zelo rada posvojila še kakšno siroto ali revico. Rada bi rešila kakšnega otročka, ki je že na svetu in mu nudila varen in topel dom, nežnost, toplino. Ob spoznavanju druge kulture preko otročička bi se lahko vsa naša družina ogromno naučila.
Sporoči mi, če ti lahko pišem na e-mail za podrobnejše informacije?
Moža navdušujem nad idejo posvojitve kakšnega otročka iz azijskih držav že kake tri leta in zdi se mi, da je tudi on že skorajda zrel za posvojitev. Hčerkica pa bi dobila ljubko in simpatično sestrico.
Če želiš, mi podrobnejše informacije lahko sporočiš na:
[email protected]
Poljubček za tvoji hčerkici!
Lep dan in lp,
M
Draga beBa,
z velikim veseljem bi posvojile enega, dva ali tri otroke iz slovenskih sirotisnic (se tudi zdaj, ko dva ze imam), ce bi bilo to mozno. Pri nas je (k sreci za otroke) zapuscenih otrok in otrok brez starsev zelo malo. Sama bi bila rajsi brez otrok, ce bi bilo na svetu tako lepo in idealno, da bili vsi otroci zazeljeni in oskrbljeni. Na zalost je na svetu cel ku problemov in v nekaterih dezelah je zapuscenih otrok veliko. Tudi na Kitajskem.
Tako ne gre za modo ali o kupovanju otrok. Postopki so izredno dolgi in zapleteni. Če bi vsi, ki rojevajo, morali zbrati toliko papirjev, iti skozi toliko takih in drugacnih ocenjevanj in pregledov, imeli take stroske in morali cakati tako dolgo, bi cloveska rasa ze zdavnaj izumrla. Samo mocna volja in zelja imeti otroke lahko premaga vse ovire.
Ce bi prebrala nekaj prispevkov na tem forumu, bi ugotovila, da je iz Slovenije posvojitev iz drugih dezel prakticno nemogoca ali zelo otezena, ker Slovenija nima sklenjenih sporazumov z drugimi dezelami. Vse je odvisno le od mocne volje in iznajdljivosti starsev, posvojitve so kljub polnim sirotisnicam v mnogih dezelah, tudi bliznjih, zelo redke.
Za otroka je mednarodna in medrasna posvojitev zadnja resiteve (tako tudi konvencija o otrokovih pravicah), vsekakor pa bistveno boljsa od odrascanja v prepolnih sirotisnicah, ki delujejo vecinoma z veliko dobre volje zaposlenih in z zelo majhnimi sredstvi.
[email protected] – e-posta se vrne, pise User unknown!
Mislim, da si s svojim mnenjem kar precej “usekala” mimo. Očitno imaš svoje otroke, ali pa jih imaš možnost imeti in ne veš, kako močna je volja bodočih posvojiteljev po otroku. Barva kože pri tem sploh ni pomembna, otroci pa tudi niso modni trend ali še huje-kužki! Z dojenčkom, kakršnimkoli, pa se rada pohvali vsaka mamica! Tudi jaz imam posvojeno punčko, zato poznam ta čustva iz prve roke. Drugič se malo bolj pozanimaj, preden podaš takšno neumno mnenje. Pa brez zamere, sem pač malo občutljiva na tem področju! Veliko sreče in majhnih sončkov vsem čakajočim!
Mislim, da je beba imela v mislih ravno take, kot je moonlightangel – azijski otročki se jim zdijo lušni, družinice, ki imajo otroke različnih ras, so tako simpatične, rada bi rešila svet (le da na starševskem forumu pravi, da mož ni ravno navdušen nad idejo, ampak očitno si je v nekaj urah premislil). O tujih kulturah se lahko podučiš tudi sama, sicer ti pa majhen otroček, ki je živel v ne ravno idealnem okolju sirotišnice, najbrž ne bi znal prav dosti izpredavati o svojih koreninah.
Posvojitve zagotovo ne spremlja samo radostno ščebetanje ptičkov in sladko dehtenje rož. Posvojeni otroci povzročajo prav iste probleme kot biološki, o tem sem prepričana.
Draga švedinja!
Hvala za tvojo podučitev in tvojo sposobnost prepoznavanja ljudi in njihovih želja, značajev in lastnosti na daljavo.
Upam, da tvoje ime nima nobene veze s Švedsko, ker imam sama na Švedskem veliko prijateljev in znancev in vem, da so Švedi zelo odprti in prijazni ljudje in ne delajo nobenih razlik med pripadniki različnih ras.
Ker sem bila večkrat tam sem spoznala različne družine s posvojenčki tudi drugih ras in spoznala njihove žalostne zgodbe, zato sem se navdušila nad idejo da bi tudi sama rešila kakšnega revčka in mu nudila topel dom.
Ni res, da se navdušujem izključno nad Kitajčki ali drugimi otročki iz Azije, samo zdi se mi, da je Slovencev, ki bi radi posvojili belce in sami (še) nimajo otrok, preveč, da bi prišla zraven.
Prav tako se mi zdi, da ni veliko zainteresiranih staršev v Sloveniji, ki bi posvojili in sprejeli otročka druge barve kože k sebi zaradi naše zaplankanosti in miselnosti “kaj bodo pa sosedje in žlahta in drugi rekli”…
Prav zato bi rada sama nudila topel in varen ter seveda ljubeč dom kakšnemu zavrženemu revčku ali otročičku ne glede na barvo kože ali versko izpoved.
In ker vem kako nezaželene so punčke na Kitajskem bi rada nudila topel dom kakšni revčki, ki ga potrebuje. Tudi kakšnemu otročku, ki je izgubil starše v strašnem cunamiji v JV Aziji bi z vsem srcem rada pomagala.
V preteklosti sem precej potovala po Aziji in moram priznati, da sem z nekaterimi Azijci uspela navezati pristnejše stike kot z marsikaterim Slovencem. Zdijo se mi odprti, topli in prijazni ljudje, vedno pripravljeni pomagati, z njimi sem vedno imela samo pozitivne izkušnje. Res je, da me zelo privlači njihova kultura in način življenja in zdi se mi, da je tudi za otročka posvojenčka boljše, če gre k takim staršem ki so ga pripravljeni naučiti tudi nekaj o njegovih koreninah in ki so ga pripravljeni sprejeti z razumevanjem in ki ne delajo razlik med “belci” in ostalimi.
Žal se mi zdi, da je Slovenija za razliko od Švedske, Nizozemske… še vedno zelo diskriminatorna država z zelo malo razumevanja do drugačnih v vseh pogledih..
Sama imam temnopoltega sodelavca, ki je res krasen človek v vsakem pomenu besede in odličen sodelavec, je zelo inteligenten in delaven, a kakega višjega položaja ravno zaradi svoje barve kože nikoli ne bo dosegel, vsaj ne v tej službi..
Njegova ljubka hčerkica hodi v vrtec skupaj z mojo in moram reči, da je pravi cukrček in sonček – vsi otroci jo imajo zelo radi in se kar “tepejo” za njeno prijateljstvo..
Na srečo hodi v vrtec, ki je dovolj širok in globalen, da vse otročke tretira enako. Otročki se tudi igrajo z dojenčki, ki so različnih polti kože..In moram priznati, da sem nad tem zelo navdušena, saj tako že majhne otroke učijo strpnosti in razumevanja ter spoštovanja dejstva, da so vsi ljudje enaki in enakopravni ne glede na barvo kože..
Žal za mnoge starše tega ne bi mogla trditi.
Kar se pa mojega moža tiče, si ni premislil v par urah. Saj nisem rekla, da bi otročka posvojila že danes (a če bi potreboval dom bi ga zagotovo), ker vem kako dolga je procedura posvojitve, vendar se z možem veliko pogovarjava in se strinja, da bi posvojila še enega otročka v prihodnosti, zato pa zdaj zbiram inforamcije,mnenja in izkušnje, da se bom na to čimbolj pripravila.
Lep vikend,
m
Pozdravljeni,
tudi midva s partnerjem sva pričela razmišljati o posvojitvi.
Zahvaljujem se za objavo tematike, ker mi je odprla dobro vprašanje glede posvojitve otroka – glede bioloških staršev in tega zakaj ga le-ti niso obdržali, saj je to neizogibna postojanka.
Z veseljem bi posvojila tudi deklico iz Kitajske, pa se nikakor ne vidim v situaciji, ko ji nekoč poveva, da sta jo starša zavrgla zaradi njenega spola. Zdi se mi, kot bi otroka zabodla z nožem.
Lagala tudi svojemu otroku ne bom, pa če bo imel najine gene ali ne. Kako lahko sploh otroku poveš nekaj takšnega?
Ugotavljam, da ob posvojitvi otroka, sploh nebi želela vedeti razloga ki je botroval temu, da se je otrok tam znašel. Če bi se za to nekoč sam odločil, mu pa seveda takrat stojiš ob strani.
Kako se nameravate vi, Mamica dveh punck soočiti s tem?
Lp
Živjo!
Lepo da razmišljate o posvojitvi, sta že na dobri poti!
Midva sva že kar eno leto v akciji (od SCD-ja, zbiranja dokumentov do že dveh obiskov) za posvojitev iz rusije.
Na to vprašanje te malo pripravijo že na CSD-ju (če maš pravega človeka za razgovore), ni pa slabo se udeležiti seminarja (ki ga sicer zahtevajo rusi) in tam (spet če maš pravega človeka) se soočiš tudi s temi vprašanji.
Nekateri posvojitelji so mnenja, da se s tem vprašanjem ubadaš ko se pojavi, ja ok ampak za takrat moraš imeti scenarij pripravljen kaj, kako in zakaj.
Resnica pride vedno na dan, zato nima smisla bilo kaj prikrivat, zgodbo moraš graditi od prvega skupnega dneva z otrokom po korakih in tako, da je otroku jasno kako stojijo zadeve (njegovim letom in razumevanju primerno seveda).
Žal še nimava praktičnih izkušenj, (upava, da jih bova čimprej pridobila) zato bo, lahko doživela kritike, saj je na papir lažje spravit kot v prakso, a vseeno tako gledava midva na to vprašanje.
Naj bo pa še tako krut razlog (če je znan) zaradi katerega je otrok ostal brez družine ne bi želela, da se ga nama zamolči.
LP
Lepo pozdravljeni,sama sicer še nimam posvojenih otrok,imam pa biološkega sina.Forum prebiram zaradi želje po posvojitvi otroka,bi pa ob tej priložnosti dodala,da se otroka posvoji iz želje po otroku in ne zaradi reševanja revčkov in spoznavanja tujih dežel.Sama sem posvojen otrok iz Bosne in imam tudi posvojenega brat.Zapuščeni otroci iz takih ali drugačnih okoliščin pač nismo kužki…tudi lepa kitajska deklica,mogoče ne bo tako zelo lepa ko odraste..tudi o bioloških otrocih ne razmišljamo oz.ne vemo kako lepi bodo ko se nam rodijo,pa so za nas starše vseeno najlepši.Vem da je soseda rekla moji mami,ko je posvojila brata naj ne “vlači “tuje otroke v hišo,ker ne veš kakšni bodo…no sama je imela 3 biološke,pa se ji ni ravno izšlo po načrtih..ena pijanka..druga pijan…pa tako naprej.Pa še to…kako otroku razložiš da ga je mama zapustila..ko posvojiš,se obvežeš da boš otroku povedal da je posvojen,mene je moja mami pri približno petih letih posadila na posteljo in rekla: jaz te nisem rodila,nisi rasla v mojem trebuščku,sem pa tvoja mamica in ti si moj srček,nikoli nisem bila zaradi tega žalostna,ko odraščaš tudi vidiš svet okoli sebe..nisi manjvreden in nikoli,nikoli ne bi zamenjala svoje mame za biološko! 🙂
vprašanje66..ne nikoli nisem imela občutka da ne spadam v to družino,mama,oče,stari starši so bili čudovit,bila sem njihova od prvega dneva in nikoli nisem razmišljala,da bi z biološkim otrokom ravnali drugače( pa saj lepšega otroštva si ne moreš zamislit). Je pa res,da sem v najstniških letih in kasneje ko sem rodila svojega,razmišljala komu sem podobna in komu je podoben moj otrok,pa to hitro mine,ni nekaj zaradi česar bi bil žalosten in prizadet.Moja “biološka mati me je dala v posvojitev,ker zame ni mogla skrbeti( predvidevam da je bila zelo mlada,cenim to da se je verjetno trudila,glede na to,da me je oddala pri enem letu starosti.Oče je nepoznan,verjetno sem plod avanture ali pa sladkih obljub poročenega Casanove 🙂 Biološke mame nikoli nisem iskala,čeprav imam njeno ime in takratni priimek,nekako nimam potrebe,čeprav včasih pomislim,da bi se ji vsaj zahvalila,ker mi je dala to čudovito življenje 🙂
Beba, obstajamo pari, ki se trudimo že vrsto let z zanositvijo. Smo dali že kar nekaj obiskov bolnic, hormonskih terapij in umetnih oploditev..pa ne rata. Pač ni namenjeno ! Vendar to še vedno ne pomeni, da nimam pravice postati MATI ! Narava poskrbi za ravnovesje in mi ljudje se pač ne strinjamo vedno z Naravo,vendar ravnovesje je ravno v tem, da nekatere lahko zanosijo brez problemov, druge s težavami, tretje pa ne morejo in nekje daleč stran so otroci, ki so jih mame zapustile ali pa so se jim odpovedale, ker so bile prepričane, da jim bo v sirotišnici boljše kot na cesti.
Tvoje gledanje je res ozko in DVOMIM, da si se ti trudila zanositi. Otrok ni modni dodatek !!! Ampak je SRĆNA ŽELJA. Pomisli na kakšno “stvar”, ki si si jo kot odrasla ali pa kot otrok želela in želela, pa se ti ni uresničila ! Potem pa to bolečino pomnoži z najmanj 10000 pa boš mogla 0,01 % začutila kako je nam, ko vsak dan ko se zbudimo upamo, da bo ta postopek uspel in da bomo ali zanosile ali pa prejele sliko od otroka, ki ga lahko posvojimo ! In četudi posvojen otrok ni tvoja kri, ti lahko povem, da se te starši, ki so dalo vso grozo medicine skozi in se namatrali z krediti ali brez, da so prišli do tega posvojenega otroka boljši starši, kot pa tisti, ki so jih dobili TAKOJ ! Zakaj ? Zato, ker znajo cenit tisto kar jim je Bog dal !
Moraš pa vedet še eno stvar, da obstajajo tudi pari, ki NIKOLI niso mogli priti do otroka ali pa ne bodo mogli. Zakaj ? Ker nimajo denarja ! Posvojitev stane, v Sloveniji pa danes večina nas mladih še sebe ne moremo preživeti, kje je še denar za “nakup” otroka in kje je denar za otroka ! Stara sem 31 let in se soočam tudi z možnostjo, da NIKOLI ne bom postala MATI, pa ne zaradi tega, ker tega ne bi bila vredna, ampak zaradi tega, ker ni denarja ! Naslednji teden me čaka operacija maternice in upam, da bo uspela ! Kaj pa če ne bo ?
Mene zanima koliko stane taka posvojitev iz Kitajske. Midva sva se zanimala za posvojitev iz Ukrajine in veva vse o tem, kako poteka in koliko stane in sva se usmerila na Ukrajino. Moja srčna želja je sicer deklica iz Koreje, ker vsakič, ko vidim tako deklico, mi srce zagreje, pa ne vem zakaj. Dvomim pa, da bom kdaj imela toliko denarja, da bom lahko posvojila iz tam, druga stvar so pa tudi njihovi pogoji. Nekatere države so občutljive o tem, daje bil eden od partnerjev ločen poprej ali pa da nista poročena. Kup nekih malih pogojev pride potem ven na teh internacionalnih posvojitvah, kjer prej ali slej vidiš, da se moraš obrnit stran in iskat druge možnosti, če jih sploh imaš.
Želja nikoli ne ugasne in to je povsem naravno !