takole je, trenutno delam poklicni tečaj in kakšna polovica je takih primerov, ki so redno zaposleni v vrtcih kot pomočniki, nekateri tudi že 5 let z različnimi srednjimi šolami pa šele sedaj delajo tečaj. torej sklepam, da veliko vrtcev krši zakonodajo. eno je, če delaš kot študent, drugo pa če si stalno zaposlen brez srednje vzgojiteljske šole oz. končanega poklicnega tečaja. pač prek vez, je zgleda vse možno.

se popolnoma strinjam s ta bo. v javnem sektorju je ogromno ljudi, ki opravljajo zahtevna dela brez ustrezne izobrazbe, saj je znano da se ravno v javnem sektorju zaposluje preko vez. dostikrat same ravnateljice nimajo ustrezne izobrazbe. pri nas je čisto skorupirana družba, tega v tujini ne poznajo, sploh v skandinavskih državah, kjer je ta poklic visoko cenjen in morajo imeti vzgojiteljice celo akademsko izobrazbo. bojim se da tudi sama ne bom dobila ali pa le stežka službo kot pomočnica ko končam ta tečaj. naj povem, da je že za delovno prakso, ki jo moram tekom šolanja opravit pa traja le tri tedne težko dobiti. danes, če nimaš vez in poznanstev, ne prideš nikamor, žal in sram me je, da živim v taki družbi, kjer izobrazba in znanje ter sposobnost ne pomenijo čisto nič.

Pozdravljeni,

našla sem tale forum, ki mi bi bil zelo v pomoč. Seveda, se zanašam na vas – vzgojitelji/ce, pomočniki.
Sošolka ima semiarsko nalogo z naslovom Vpliv prekomerne telese teže na otrokov gibalni razvoj. Prosila vas bi če izpolnete vprašalnik in ga posredujete naprej svojim sodelavcem.

Zahvaljujem se vam v imenu moje sošolke.

https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dHF1QTJsa3hhd202d2g5S2VuRUJUV1E6MQ

Žiw,

Joj,tud mene je grozaaa ker nimam nikakršnih vez in se dogaja,kar pač se..kar opisujejo že predhodniki zgoraj..
Tako se nagibam k volonterstvu(
čeprav mi je resnično “odveč” ) pa me zanima če kdo ve ,kako to poteka..če je to plačano pripravništvo..mi je jasno..kaj pa če ni,če imaš status brezposelne osebe?
Kako je z mentorjem..kdo ga potem plača? Medtem,ko sem doma bi želela namreč opraviti tiste hospitacijske nastope za kasnejši ZUP (tudi bedarija..če mene vprašate..:)

Jaz sem tip. Imam končano gimnazijo, fakulteto (sicer eno drugo VII. stopnjo) in poklicni tečaj za vzgojitelja predšolskih otrok. Delam pa kot pomočnik vzgojiteljice. Delo je zelo lepo, ampak na žalost razvrednoteno. Morda smo tudi sami kot družba krivi, da je temu tako. Osebno menim, da je preveč študentk prisotnih v vrtcih. To bi morali omejiti, in to kar krepko. Vzgojno osebje so vzgojiteljice in pomočnice ter vzgojitelji in pomočniki. Zavedati se je treba, da je to delo zelo odgovorno in da so rdeča nit vsega otroci. Nekaj podobnega se danes dogaja tudi v gostinstvu, zato pa je stanje seveda temu primerno. In kdo bo potem zaposlil poklicno kvalificiranega natakar-ja/-ico, če lahko vzame študent-a/ko? Enako bo kmalu tudi v vrtcih. Zato se, draga dekleta in žene, vprašajte, zakaj je v predšolski vzgoji kljub porastu natalitete in t. i. “baby boom-u” tako težko najti zaposlitev? Odgovor sem vam med vrsticami že podal. Jaz sem dobil zaposlitev brez vez. No ja, boste rekle, zato, ker sem pač moški in je to nekaj čisto normalnega in samoumevnega – ko pa smo moški v vrtih tako zaželeni 🙂 Pa vendar ni čisto tako. Krepko sem se moral potruditi iz izkazati, da sem službo sploh dobil in jo ohranil. Poznam pa fanta, ki mu to ni uspelo. Suma sumarum mojega pisanja je: za vsako službo se je potrebno potruditi, ne glede na to, kakšna je in ne glede na spol.
Pa ne obupajte, če boste prejele nekaj zavrnitev. Enkrat se bo že našlo kaj.
Lp!