Že vse življenje imam probleme, ker težko postavim meje. Posledično so me vedno izkoriščali kakšni lažni prijatelji in znanci, ki so se mi obešali na obiskih, prosili za denar in šele ko so me zavrgli, ker me niso več rabili, sem bila svobodna.

Danes sem bolj odločna, povem stvari direktno ven, takoj ko zaznam kakšnega čustvenega vampirja, a še vedno imam potem slabo vest in se sekiram. Kako premagati to šibkost in si ne očitati, če ti pač ne paše, da ti eden non stop visi za vratom?

Zdravo,

Mogoče podzavestno rada ugajaš oz. bi, ker se ne čutiš dovolj sprejeto ? To lahko da je bilo prisotno v družini ali rani mladosti. Torej neko zanemarjanje s strani staršev ali okolice v njastniških letih naprimer.

Lahko pa tudi vadiš (s kom), da ti nekdo nekaj reče, ti pa nazaj: NE ! In imata dialog dokler drugi strani ne zmanjka vprašanj. 😀

Ja, otroštvo je bilo težko zaradi hude bolezni v družini. ljubljena sem bila z vseh strani, sorodniki so me zasipali z ljubeznijo, ni pa bilo najvažnejše osebe ob meni, enega od staršev. Hvala za nasvet, kako vaditi, dobro zveni.

Ne imet slabe vesti, ne se sekirat. Misliš, da se tisti izkoriščevalci kaj obremenjujejo s tem? Se ne. Ne je ne in pika. Samo ti si tista, ki si postaviš meje, kaj je zate sprejemljivo. Zato kar brez slabe vesti reci ne. Taki ljudje bodo kmalu odšli iz tvojega življenje, ker te ne bodo mogli več izkoriščati. Juhu, kajti takih res ne rabiš, kajne.