Vsiljiva nastavljaško pizd**sko reklamna nadloga na MedOverNetu.
Zanima me, če kdo lahko pisno in v razumljivem jeziku poda nasvet, kako se zablokira pizdunsko vsiljive reklame na temle portalu, ki se mi vsiljujejo na vsakem koraku, se mi nastavljajo, se vklapljajo same od sebe, me napadajo, živcirajo, čeprav, roko na srce, me sploh ne zanimajo, niti ena, vse počno, da bi mi načele živčni sistem in moj živčni sistem ne načne nič bolj kot kakšna , ki se nastavlja, mislim, reklamno :-)… Se vklopim, mi prileti na ekran neka televizija, stokrat je že priletela, pa ne vem, kaj pomeni, ker jo izklopim, preden se razživi :-), se nato potuhnjeno umakne za rob in čaka ponovno na priložnost za živciranje, ko ta zaključi seanso, mi ena pučka v neki vsiljeni moli dva palca v luft, tud ne vem, kaj hoče, ma, ko se te znebim, je na vrsti naslednja jebada v mozak…, itd. 🙂
Če ima kdo uporabno idejo, vnaprej hvala za dobro delo v obliki javne objave rešitve pod naslovom, dvopičje;
Kako zablokirati vsiljivo nastavljaško pizdunsko reklamno nadlogo na MedOverNetu, vejica, pika.
Pravzaprav, ena sama reklama ga je, sodeluje itak par stalnih članov in dva provokatorja in še tadva po pomoti… Za testiranje muzike na kakem programu, medtem, ko se peljem npr. v službo, imam naslednji sistem;
Poslušam muziko par minut na nekem programu in zatem spejemnik, program – izklopim. Če muzko takoj pogrešam, je bila dobra. 🙂 Če mi je vseeno zanjo, je škoda časa in gotovo obstaja boljši program. 🙂 Če začutim olajšanje in si na glas oddahnem, rekoč, “Kako paše tišina!”, je bila muzka z en k***c. 🙂 Ko izklopim Mon, zadnje čase začutim zadnje, takoj, ko preneha žmigotanje pizdunskih reklam. 🙂
Za skrajni primer imam jaz uporabno rešitev. Vendar, uporabil bi to skrajno sredstvo, če odpovedo vsa druga orožja. 🙂 Ko se marinec odloči, ni pardona. Taktika namreč uči; umik je najboljša obramba. 🙂 Živčke se uporabiti za mnoooogo lepše zadeve, kot je borba proti oglaševanju denarja žejnih mon. 🙂
Lep pozdrav
marinec
Tam na žensko/moškem čveku so ti fantje že odgovorili, link lepim še sem, če bo komu koristil:
http://med.over.net/forum5/read.php?124,9955709,9955709#msg-9955709
Sama reklame potrpežljivo kresnem po nosu takoj, ko se začnejo rinit v ospredje. “I tako nekoliko puta…” 🙂 Se pač ne pustim kar tako iztirit.
In ko v avtu prižgem radio, najprej preverim, kje se trenutno vrti najboljši komad – potlej se vrnem nanj in ga poslušam do konca. Nemudoma preklopim postajo, ko začnejo nakladati in imam dneve, ko mi je ljubša udarna in spet druge, ko mi je bolj všečna ‘jokava’ muska. Takrat, ko bi v avtu pozabila vklopit glasbo in si s tem zaželela tišine, pomeni, da imam čisto naspidirane misli in da ni prostora za tovrstne motilce.
Res bi pa težko razložila, zakaj se eni večkrat vračamo. Morda zato, ker še nismo vsega povedali in tako damo sebi in drugim še kako priložnost…