Opis okoliščin: skoraj 20 let sem živela v harmoničnem odnosu, nakar se je partner zaljubil v drugo in odšel. Eno leto je trajalo da sem se pobrala in še dodatno leto je bilo potrebno, da sem se nazaj vzljubila in si dovolila ponovno zaupati in biti ljubljena. Začela sem hoditi na zmenke, pa nikakor nisem našla sorodne duše, dokler ni prišel ON.

Tale dolg prosti spis je zato namenjen vsem, ki se bodo znašli v podobni situaciji in se spraševali: kaj za vraga me je doletelo, kot tudi preventiva, da se vam to ne bo zgodilo, pa tudi kot opomnik sami sebi!

Vsak človek je unikaten, zato so posploševanja nehvaležna, pa vendar obstaja nek vzorec obnašanja oseb, ki trpijo s to motnjo. Tudi moj primer je “učbeniški” – v obe smeri.

Prvo pravilo, ki ga imejte v mislih ko spoznavate nove partnerje: če je nekaj prelepo, da bi bilo res – se ponavadi ne motite!!!
Vsem partnerjem osebam z MOM, ki se obtožujete ali vas je sram – prenehajte s tem takoj, saj ste žrtve – ravno tako kot so žrtve osebe z MOM. V tem je tudi vsa tragedija tovrstnih odnosov. Kakorkoli obrnete situacijo, bridko trpljenje na obeh straneh je neizbežno.

Prečesala sam tisoče forumov v vseh svetovnih jezikih, ki jih znam (5) in to forume oseb z to motnjo, kot forume žrtev teh oseb, prebrala vso literaturo, ki je priporočena tudi tukaj, prečesala strokovno literaturo in članke psihiatrov in psihologov…in prišla do zaključka, da je vse skupaj žal ena sama tragedija in da zmagovalcev tukaj ni. Obe entiteti odnosa sta žrtvi in oba izstopita iz tega odnosa ranjena do konca in nazaj. Upanje umre zadnje, ampak čimprej se sprijaznite da ni upanja, bolje bo za vas.

…če se sprašujete in obtožujete (tako kot sem se jaz), le kako sem se lahko zaljubila v tako osebo…naj vam povem, da je to nekaj najlažjega na svetu. Govorila bom iz lastnih izkušenj, ki z matematično natančnostjo sovpadajo z zgodbami s skorajda vsemi žrtvami MOMovcev.
Praviloma so zelo šarmanti, zabavni in zelo načitani. Moj je bil hodeča enciklopedija znanja in ni je bilo debate v kateri se ne bi izkazal kot perfekten poznavalec tega področja. Prekašal me je tudi na mojem lastnem teritoriju. Bil je več kot odličen sogovornik. Osebno imam težave z izražanjem čustev in se malo težje odprem…a ob njem sem se počutila tako varno, da sem samo sebe presenečala, s kako lahkoto so moje intimne misli letele na plano. Kot vsi MOMovci me je tudi moj postavil na piedestal, za katerega sem vedela takoj, da mu nisem kos…pa vendarle se ti zazdi, da je vse tako kot mora biti, da si našel sorodno dušo in da je vajina ljubezen pač pravljična (čeprav osebno ne verjamete več v pravljice). Osebe z MOM so odlične v posnemanju. Preberejo te takoj. Natančno vedo, kaj hočete slišati ( npr. Ste zaprisežen monogamist? Takoj boste dobili partnerja strogih moralnih načel. Ste poliamorist? Želite, dobite. Ste ateist? Boga ni. Ste verni? Imate gorečega vernika. Na tem mestu želim poudariti, da to ni obračanje po vetru, da bi ga lahko pogruntali….ampak on vas nekako prečita, ugane. (Mene osebno je prečital na prvem zmenku in bil kot tak idealen!)
Če ste se prebili do sem…da potegnemo črto…pred seboj imate šarmantnega, razgledanega, neverjetno zanimivega ( uf ja, o tem bom še pisala), zabavnega človeka identičnih vrednot, idealnega partnerja tako rekoč, ki vas povrhu bombardira z neverjetno pozornostjo in trditvami, da ste oseba, ki vam je ni para na svetu in je celo življenje čakal samo na vas. Le kako se ne bi zaljubili. Povrhu so praviloma še neverjetno dobri seksualni partnerji ( vendar je to le način manipulacije).

In še preden bo petelin trikrat zapel ( tukaj mislim dobesedno, saj se tak odnos razvija z neverjetno in nenormalno hitrostjo) vas bo zadelo. Kaj točno…ne boste vedeli, saj logične razlage ni, ampak zelo zelo hitro se boste znašli v vrtincu iz katerega ni izhoda. Opazili boste neverjetne preobrate v razpoloženju, ki niso logične in na samem začetku vam bo rečeno, da niste vi nič krivi…ampak vsi drugi….vse dokler ne boste vi glavni krivec vseh njegovih težav. Opazili boste, da imajo finančne težave. Slišali boste neverjetno zgodbice, ki bi jih zavidali vsi tekstopisci in ljubitelji murfijevega zakona. Smilili se vam bodo, saj vam bodo govorili o svojem nesrečnem otroštvu, o svojih neuspelih zvezah in se predstavili kot žrtve svojih ” norih” bivših partnerjev…verjemite…jokali bodo in vi boste jokali z njimi in čutili vso potrebo tega sveta, da ga zaščitite in pokažete, da vi pa niste taki. Govorili bodo o strašni praznini in bolečini, ki vas bo zadela v dno duše. Zahtevali bodo neskončno…in opazili boste, da ne dajejo nič ( razen sex bo še vedno top). Ko boste prvič naredili napako ( saj veste…ne boste odpisali v momentu ali dvignili telefona, bog ne daj dali konstruktivno kritiko, se obnašali zdravo in zahtevali svoj prostor in čas zase), boste postali žrtev odnosa z MOM. Nihče vam ne bo verjel, kaj se dogaja med štirimi stenami, saj so ponavadi v družbi zelo priljubljeni ( saj so šarmantni, družabni in polni neverjetnih zgodbic). Neosnovano ljubosumje ( medtem ko so sami neverjetno promiskuitetni), očitne laži, in vseh sort manipulacij bodo iz vas naredili razvalino. Mene je najbolj zadela grožnja s samomorom. Ravno zato vse to pišem, ker sem zasledila kar nekaj partnerjev, ki se čutijo strašno krive za samomor, po tem ko so “rešile svojo glavo” in odšle. To je zadnja, ultimativna manipulacija in nikar si ne dopustite niti pomisliti, da ste krivi, ker niste!!!

Srž mojega problema je ta, da se zavedam, da vso to obnašanje izhaja iz njegovih napačnih vzorcev v delovanju možganov in da je v osnovi zelo ranjen in strt človek, ki zelo trpi ( v to bodite prepričani) … osebno sem zelo empatična oseba s sindromom matere tereze, ki se boljše počuti ko daje kot prejema, nekonfliktna oseba s pomanjkanjem samozavesti….točno take lastnosti privlačijo MOMovce, saj z nami najlažje sobivajo, ker ne znamo določati mej. Se pravi sem osebno tudi učbeniški primer. Moja prva reakcija ob njegovih MOM reakcijah je bila ta, da sem njegovo bolečino postavila pred svojo. Sindrom rešiteljice….ampak osebe z MOM se ne da rešiti. Čimprej se sprijaznimo s tem, prej bomo lahko rešili sebe. Ker se moramo, če ne to pomeni našo smrt.
Osebno sem izstopila iz tega odnosa relativno ” pravi čas” – to je po štirih mesecih. Če bi imela zdrave psihološke vzorce, bi odšla po dveh tednih oz. se s tovrstno osebo sploh ne bi spetljala. To je moja šola za naprej…delo na sebi, kajti nekaj mora biti narobe z mano, da se navkljub vsemu znanju, ki ga sedaj imam o MOM, še vedno sekiram in vsak dan preverjem, če se je logiral na družabnih omrežjih in je še živ. Razumi kdor more in vse dobro vam želim! (P)ostanimo močni!!

Pozdravljena Šeena123,

odlično opisano in na koncu zelo dobro ugotovoljeno. Delo na sebi je bistveno kot pravite. Ta rešiteljski sindrom je lahko prav nadležna stvar. Potrebno si je med drugim natančno vcepiti v glavo, da v našem življenju ne bo več nikoli določenih nezdravih modelov. Želeti si je treba, da pride v našo bližino samo cel moški (, ki nam mora izkazovati to in to…(točno določimo kaj). Pri tem nam je pomembno orodje naštudiranje literature kaj so sploh zdravi partnerski odnosi. Sledi pa seveda delo na sebi, kajti ko premoremo spremeniti sebe, šele takrat nam prekriža našo pot tista za nas najbolj primerna oseba. Vse do tedaj pa nas življenje testira in nam nosi na pot osebe, ki nas vedno naučijo kakšno lekcijo, predvsem to, da začnemo spoštovati sami sebe. Vedno se je potrebno zavestno vprašati: zakaj sem srečal tega človeka, kaj se moram naučiti iz tega. In to je potrebno dobro preštudirati in VRTATI V SEBI- v najglobje in temačne globine svoje biti. Potrebno je najti odgovor na zakaj – in tukaj je ponavadi več odgovorov. Moramo se pa tudi naučiti opazovati, preden nas nekdo premami. Se tudi vprašati zakaj nasedamo na lepe besede in dejanja (a smo preveč lačni ljubezni?, ali iščemo nekoga, ki bi zapolnil našo praznino?…), na nekoga, za katerega se zdi, da bi že kar takoj naredil vse za nas. Opazovati kako se oseba vede do drugih, kaj govori o svoji bivši, je vedno žrtev??, tudi naštudirati govorico telesa. Poslušati pa seveda tudi vse tiste zvončke, ko čutimo, da nekaj tukaj ni v redu- t.j intuicija, ki ve natančno kdaj je tako.
Razumljivo je, da ne zapademo v iskanje nekoga, ki bi bil popoln, vendar mora biti za nas popoln. Moramo imeti radi tudi tiste napake na njem. Ampak te napake ne smejo škodovati našemu čustvenemu in emocionalnemu dojemanju. Ne smejo škodovati samemu odnosu in vedno nam mora biti omogečeno, da imamo svojo prostost- v mislih, besedah in dejanjih (če to ne škoduje odnosu).

Tako nekako vidim pot jaz osebno. Vendar se moramo prvo izoblikovati tudi mi v celega človeka in ne več podpirati in objokavati ranjenega otroka. Le tako lahko privlačimo v svoj krog takšno osebo. Vsak proces traja, potrebno je veliko potrpljenja. In veliko soočanj s svojimi bolečanimi in ranami. Pomaga širša literatura, pravzaprav zelo široka, da pridemo do določenih spoznanj.
Lp,

Moj poklon in stoječe ovacije za tale izčrpen post.
Kopija moje zgodbe, ki je trajala precej dalj časa. Najdem se v vsakem stavku in tudi njega.
Ko zbereš še zadnje atome moči in ostanke samospoštovanja, se začne pot navzgor. Postati močna je ključnega pomena.
Vse dobro kljub vsemu ali pa prav zato!

Pozdraljena Šeena123!

Eden boljših opisov mom, ki sem ga brala zadnje čase!

Vidim, da si se tega lotila tako študijozno, kot sem se tarkat lotila jaz :). Bila na vseh možnih tujih forumih, ker se bili tarkat pred leti edini prostor, kjer si sploh lahko dobil info. Kar me je vedno fasciniralo pri tem pa je, da sem brala skoraj identične konkretne situacije ali celo monologe, pa naj je šlo za katerega koli že državljana na svetu in kljub nekaterim kulturnim razlikam. Res je nenavadno, kako so v resnici izjemno predvidljvi, potem ko razumeš zakaj gre.

Upam, da boš delelila še kakšno razmišljanje za nami 🙂 !