eto zdj lahk povem mal. po dveh mescih,ko sem doma.

odkrito povedano, sedaj sem že dva meseca hodim v center za preprečevanje odvisnosti. od takrat, sem po trehtednih si spet kupil heroin. ubistvu dvakrat. sedaj sem spet clean že tretji teden. želim ven iz tega. še sami ne veste kako močno si to želim. pa niti ne zard sebe. najbolj zard mame. ker vem da me ma rad, pa tud jst imam rad njo. problem imava z fatrom, saj se nikoli nisma vsedu zastopla. lahko na hitr opišem o njem: hitr se razpizdi(čeprav mi ne gre do živega). je edn tistih ljudi, ki zard čakanja v vrsti popizdi, pošlje koga u pizdo materno, pa po možnosti prodajalko, ki ni čisto nič kriva. to je tako metaforično povedano. ker je kao ubupu nad mano, mi noče niti verjeti, da sm clean. testa pa tud ne dobim. nevem v čem je fora. čeprav sm to že velikrat reku v teh treh tednih. tako mi gnjavo dobesedno vedno ko se srečama. tudi ko pridem iz šihta po 12-ih urah vožnje, se začne. in vedno isto, kao da sm takrat naredu pizdarijo, da nism povedu, da ….vedno isto, ki je že zdavnaj mimo. testa pa ne dajo doma, da bi se vsaj lahko dokazal da se trudim. misli, da je odvisnost, neki kar rečeš, pa drži. in si clean. zato sm se kao zameru pred mescem al kdaj. najbolj me pa razpizdi, ker pritiska na mamo. želi jo prepričati, da jo sučem okoli prsta, (to že celi lajf), čeprav ne vrtim nikogar okoli prsta, niti ne napeljujem jo na kar pač misli stari. rad jo mam. verjetn to nekako zameri, saj se z midva ne zastopma. žal sem bil vedno upornik, in ne prenesem, da nekdo pritiska name. sploh on. za to mam žal razloge iz malih let.
recimo danes sem prišel domov,. mi je mama začela pizdit, on pa mutu okol po stanovanju in poslušal(opomnim: tri tedne sem clean, nisem naredu nobene pizdarije, gnjavi in meče mi pa stvari pod nos, kot da se ga zadeva čisto vsaki dan). prav videl sem, da mi gnjavi zard njega. da bi imel občutek da je z njim potegnila. nato pa mi omeni, če bo pa tak bomo pač šli vsak na svoje. nisem mogel verjeti. potem ko je šel sem ji rekel da naj si on mal pošlihta v glavi, človk ne more zdj pritiskat na njo z ločitvijo, ker se jst nisem “poboljšal”. nisem mogel verjeti ko sm slišu to. prav psihično jo maltretira z ločitvijo(drgač sta ločena vendar živita skupaj-imela sta se rada skoz tudi v sedanjosti….vendar na momente pa začne). in tako me potiska v kot krivice za čisto vse. žal tako pofukano začaran krog. jaz pa si le želim da bi bla mamca srečna.
sam pravi da ma tok problem že, tako da ne rabi še mojega zravn. po eni strani zastopim, po drugi si pa rečem, naj si jebe mater, proklet psihomatik… 🙂 nevem če kaj pomen ta beseda. kdo pol koga vrti okol prsta. mama ma pa rada mene in prav tako njega. vendar ne morem verjeti, da ji lahko dela tako sranje. potem se mama joče.

rekel sem ji potem, naredu nisem ničč narobe, nato pridem domov v soboto po 12 urnem šihtu, on pa začne gnjavit, in spet je vse narobe. omenila mi je da je tud ona delala, pa da je pol spet vse blo narobe. nekako mi da odgovor, da ji ni prav, ampak tudi želi da jst delam prav. vendar ne vem… moral se bom postavit na noge, odseliti, in potem bodo imel mir.

sej ne vem, zdj sm kr tak pisu, vendar, ne vem hotu sm neke napisat, da mal vidim vaša mišlenja.

aja pa centru se je skoro skregu z ono žensko tam, češ da kaj naj naredi, ko ne delam tako kot oni pravijo. recimmo, če se reče da naj nekam grem zravn, pa recimo rečem da neb šel, pa se mi potem reče da morm it, pa rečem da ne grem. tam mu je ona rekla da morjo bit posledice. oni to zastopi kot da me more vrečt iz bejta .spet.

pa še to, ko sma šla iz centra zardni, namesto da bi misno govoril, je pizdu, in že po prvih metrih zunaj rekel, da bi morala biti posledica ko sm naredu napako. vendar mama ni pustila, da bi me vrgu vn. “žal” je reku. mislim, saj mi je vseeno sam pravi vam to, da si bi malo lahk razlagal, kakšen pritisk dela na mamco. ne morem verjet. pofukan prasec

moram se postavit na noge, se spucat za dolgo cajta in iti. žal

oky sej ni tako hudo. še vedn si govorim, optimisma u roke, pa se nasmejim, pa čeprav skrivam ostalo drugim.

fajn se mejte

sea_

Joj seat_ , jaz bi ti svetovala da greš v komuno in se umakneš iz vsega tega.
S tastarimi okol (da živiš z njimi) in njihovimi problemi, je bolj težko da boš prišel do bistva svojih problemov, do sebe…

Mislim, da moraš popolnoma spremeniti okolje, ljudi okoli sebe, prekiniti stare vzorce. Spremeniti vse, jit v komuno, kjer si res samo ti in pač folk ki je tam in ki imajo že uveljavljene programe in prijeme, da ti lahko pomagajo.

To je samo moje mnenje, ampak včasih ko se želimo sami spremeniti, nam ljudje okoli nas s svojimi starimi vzorci, nekako “ne pustijo” da bi se spremenili. Sej zato pa pravijo, da mora jit cela družina na pot sprmembe in zdravljenja in ne samo narkoman ali alkoholik…

Moje mnenje…

Drugače, ti pa želim ful volje, trme in moči in da ne boš niti slučajno obupal!! Doma ali pa v komuni – kakorkoli se boš že odločil. Ti bodi samo trmast in glej svojo prihodnost in se potrudi zanjo, da bo lepa in brez odvisnosti.

Spoštovani Seat!

Ne vem v katerem centru za odvajanje odvisnosti ste, vsekakor pa mislim, da je pomembno, da vztrajate. Opisujete probleme v družini in verjamem, da vam je tudi zaradi slabih odnosov težko. Pomembno bi bilo, da bi v procesu urejanja od drog sodelovala cela družina in da bi se dotaknili tudi vaših odnosov. Vendar- najprej boste morali vzpostaviti abstinenco- dokler se bo vse vrtelo okoli tega ali ste negativni ali spet pozitivni ne bo prostora, da bi se ukvarjali z odnosi, z razlogi, zakaj ste po drogah sploh posegli itd. Prvi koraki so najtežji, pomembno pa je da vztrajate, da si zapolnte čas, da ne posegate niti po alkoholu. V procesu odvajanja od drog je pomembna tudi separacija (določen čas, ko ste stran od svoje družine), da v tistem obdobju vi predelate vaše osebne vsebine in da se tudi vaši starši soočijo s svojimi problemi (da se bosta oče in mama posvetila svojemu odnosu), da ne boste vi izgovor njim (v smislu, da se morajo ukvarjati z vami) in obratno. trenutno ste prav gotovo v podrejenem položaju, vendar največ lahko narediti sami in to s tem, da abstinirate in postopoma začnete živeti kvalitetno življenje. Pa nikar ne recite, da se ne da – glede na izkušnje pri svojem delu vam lahko zagotovim, da so tisti, ki so se odločili spremeniti svoje življenje in so prenehali tako z uživanjem drog kot z zasvojenskim načinom življenja (ni manipulacij, izkoriščanja, ni nadomestkov…) zadovoljni in uspešni.Srečno in oglasite se še kaj!