Pozdravljeni vsi srčni bralci in iskalci novih poti bivanja samih s seboj in drugimi!

Tik pred koncem leta sem po naključju (knjigo odpreš, kjer se pač odre) na motivacijski skupini, ki jo vodim, iz knjige Jorge Bucaya: Ti povem zgodbo? prebrala zgodbo, ki je govorila o tem, da smo v bistvu pokvarjene ure. Meni osebno je zgodba prinesla olajšanje. Saj kljub svojemu znanju in izkušnjam vedno znova podležem bolj ali manj prikritemu družbenemu marketingu: “Da če si pa sposoben, da ti gre vse kot po maslu.” Če temu ni tako, si pač ne dovolj sposoben. Mi naj bi bili ne samo dobro delujoče ure ampak najboljše ure, vrhunske ure in to vsako minuto našega življenja. Zgodba mi je dala vedno znova potrebno olajšanje, da ni z menoj nič narobe, če se tako ne počutim ves dan, če se počutim tudi slabo, neprijetno, če v sebi čutim težo. Zgodba pa govori tudi o tem, da tudi pokvarjena ura, dvakrat na dan prav kaže. Torej četudi so žal v naših življenjih obdobja, ko je skoraj vse zanič, pridejo znotraj teh obdobij trenutki, ki so pa v redu. Trenutki, ko odleže, ko se imamo lahko zelo dobro.

In to vam želim v tem letu: ne glede na to, kaj vam bo naneslo leto 2023, vam želim, da boste vedno znova zmogli uživati v drobnih radostih, v trenutkih, ko bodo stvari lepe, lahkotne, sočutne,… ne glede na to, kakšno bo vaše splošno stanje. Ker vedno imamo “stvari” na katere ne moremo vplivati in “stvari” na katere lahko vplivamo. Kako bomo doživeli drobne trenutke sreče: ali jih bomo sploh prepoznali, se bomo ustavili, si bomo dovolili, da nas prevzamejo, jih bomo delili, – to je odvisno od nas.

Srečno 2023!