Doma sem v družini, kjer že od nekdaj hodimo v gore. V otroških letih in kot najstnica sem prehodila veliko poti , ki so v vodičih označene kot zelo zahtevne. Zdaj pa se mi že približno dve leti dogaja, da se mi zvrti, tudi, če pot ni zelo izpostavljena. Nog ne nadzorujem prav dobro, mislim, da bom kar zdrsnila. Zato skrbno izbiram poti, že na daleč se izognem vsem zahtevnim, zahajam le še po dolinah in planinah. Je mogoče kakšna razlaga, od kod kar naenkrat ta strah? Stanje se zelo poslabša tik pred menstruacijo, ko se bojim vsake strmine, celo v avtu imam občutek, da bo kar zapeljal s ceste, samo, da je pod cesto strmina (le v primeru, da sem sopotnik). Je pametno se soočiti s strahom, ali čakati na varnem, da mine, če mine?

Spoštovana Lina,
psihodinamska teorija opisuje v zvezi z akrofobijo, tako se namreč vaša težava imenjuje,da se strahovi in bojazni, ki so potisnjeni v podzavest, nastajajo pa na področjih,kjer je bojazen realna( na primer bojazen pred lastno vlogo v življenju, pred eksistenčnimi problemi,itd) projecirajo v strah pred višino.Ker to ni edina razlaga in obstajajo v tej smeri še biokemične teorije, bi nas podrobnejše pojasnjevanje privedlo predaleč,vendar je zdravljenje , predvsem kombinacija psihoterapevtskih in farmakoterapevtskih posegov običajno uspešno, oglasiti se je treba le pri strokovnjaku,ki oboje obvlada.

Najlepša Vam hvala za odgovor. Rada bi še vprašala. kaj mi svetujete, na koga naj se obrnem? Kako poteka terapija? Ali mislite, da potrebujem strokovno pomoč?

Spoštovana Lina!

Kar pogumno obiščite psihiatra, v širšem pomenu besede je njegova pomoč že ugotovitev razloga za vaš strah in navodilo za nadaljnje ravnanje, pri tem sploh ni nujno, da bi vam predpisal kakšna zdravila, čeprav to tudi ni izključeno. Oblika in obseg terapije se bosta prilagajala vaši pripravljenosti za sodelovanje.