vrtnice
Vrtnice je najbolje saditi jeseni, lahko pa se jih, predvsem, če se jih kupi z koreninsko grudo in v vsebnikih, vse leto. Ampak je potrebno paziti na zadostno zalivanje, predvsem v poletni vročini. Pa nikoli po listih.
Tradicionalno se zraven sadi sivko vendar boš uši imela vseeno. Spomladi bo potrebno kar nekaj špricanja, pa ne samo zaradi uši ampak preventivno proti črni pegavosti, če je poletje suho, oz. beli plesni, če je mokro. Sicer pa so bolezni odvisne od vrste vrtnic pa tudi od same individualne odpornosti posamezne vrtnice. Plezalke in grmi so ponavadi precej občutljivi, pokrovne vrtnice pa ne obolevajo.
Zraven vrtnic gre tudi pajčolanka pa volnati čišljak pa še marsikaj, odvisno od želja, praktično ogromno rastlin, ampak meni najlepša je gredica z več vrtnicami, posuta z lubjem, vključena v ostalo kompozicijo.
Kako se obnesejo sadike pri Bakerju ne vem, sama vrtnice kupujem v vsebnikih z zemljo, najraje Maillandove in Austinove. Nekaj fajn vrtnic – The fairy – sem dobila tudi z vrtnarstva Murska Sobota, kjer so jih, zgleda, malo po svoje kopirali. 🙂
Praviloma velja starejša sorta-več problemov, novejša sorta-manj problemov. Vrtnice, ki imajo “malo nič problemov”, imajo posebne certifikate.
Če z izrazom “angleške vrtnice” misliš na stare sorte, potem so to ene najbolj občutljivih vrtnic, v primerjavi z drugimi imajo tudi nekaj več potrebe po senci, če pa misliš na nove retro kultivarje, potem so manj občutljivi in bo verjetno eno, dvojno preventivno špricanje dovolj.
Angleške vrtnice se tudi močno razraščajo. Sama sem imela eno, pa sem jo dala ven, ker se je tako razrastla, da je zasenčila ostale. Dela tudi pretežke cvetove (vsaj zame) in se očno poveša.
Kar se občutljivosti tiče, je odvisno od sorte, je pa res, da z novimi sortami vedno bolj težijo k temu, da jih sploh ne bi bilo treba špricat. Pri nas se jih težko dobi, ker imajo licenco in jih ne smejo razmnoževati. Dobijo se v loncih iz uvoza in se sadijo lahko celo leto. Spomladi jih običajno dobijo v Merkurju, verjetno še kje.
Kaj bojo uvozili, je vprašanje, lani so imeli Maillandove, katere se meni zdijo precej občutljive.
Micii, ne smeš se ustrašiti sajenja in nege vrtnic, ker ti skrbno nego vrnejo s lepim, zdravim cvetenjem. Najbolje je, da si iz knjižnice preskrbiš par knjig od vrtnic in malo preštudiraš, vse od sajenja, škropljenja, gnojenja in obrezovanja.
Koliko jih je treba špricat je čisto odvisno od vremena,če je leto deževno, so bolj podvržene boleznim. Jaz špricam s Piroxom, kateri je za vse bolezni in uši, tako, da ni preveč komplicirano.
Sama sem dolga leta delala napako, ker me je mama zavedla, da moraš vrtnico saditi tako, da cepljeni del gleda nad zemljo, kar je popolnoma napačno. Se učimo celo življenje.
LP
Ja, te vrtnice so res zelo težke saj so cvetovi večinoma ogromni, podobni potonikam. So pa zelo lepe.
Najlepša retro vrtnica, sicer plezalka, ampak z obrezovanjem je lahko tudi grm, je pa itak Meillandova Pierre de Ronsard oz. Meiviolin. Ni občutljiva, meni še ni zbolela. Pa dvakrat cveti. Lepše vrtnice še res nisem videla.
Izgleda takole:
Sama Meillandove vrtnice kupujem pri eni Angležinji na sejmu v Pordenonu, ki vsako leto tja pripelje en kup Meillandovih vrtnic, ker je njihova pooblaščena gojiteljica.
Tudi sama uporabljam Pirox vendar oba produkta kupim ločeno, saj pride tako precej ceneje (eden je insekticid, eden pa fungicid), imen na pamet pa ne poznam. Sicer pa vrtnice pozimi nekajkrat pošpricam z modro galico, potem še enkrat pred cvetenjem, potem pa dvakrat s Piroxom, prvič, ko jih napadejo uši in potem še enkrat čez kak teden.
Potem je, večinoma, težav konec. No, na kaki rugozi se rada pojavi črna plesen ampak jo krotim.
“Sama sem dolga leta delala napako, ker me je mama zavedla, da moraš vrtnico saditi tako, da cepljeni del gleda nad zemljo, kar je popolnoma napačno. Se učimo celo življenje.”
Jana11,
tako učijo vsi vrtnarski strokovnjaki in te mama ni zavedla. Je pa
zanimiva tale tvoja izkušnja. Prosim opiši malo več o globljem sajenju vrtnic.
LP
Uši na vrtnicah so še najmanjši problem, če jih je malo, jih jaz uničim kar ročno. Eno leto nisem pravočasno škropila in so določene vrtnice sredi poletja ostale brez listja, ker jih je napadla črna pegavost.
Pa tudi za uši, a naj grem čike po cesti pobirat?
Mene kemija pri vrtnicah niti ne skrbi preveč, bolj me tista, katero zlivajo na vrtnine in sadje.
LP
res je da imaš še tiste stare vatnice tako zvane divje vrtnice to res ni treba spricat samo tudi dvomim na vaše lepe cvete če pa kočeš lep cvet ji pa tudi moraš dati dego in hrano.Maja napisal:
> No, kar se škropljenja tiče: jaz vrtnic nisem nikdar z ničimer
> ne škropila ne gnojila, pa so mi vedno lepo uspevale, je pa
> res, da so bolj stare sorte, ki jih je že prababica posadila!
res je da imaš še tiste stare vatnice tako zvane divje vrtnice to res ni treba spricat samo tudi dvomim na vaše lepe cvete če pa kočeš lep cvet ji pa tudi moraš dati dego in hrano.Maja napisal:
> No, kar se škropljenja tiče: jaz vrtnic nisem nikdar z ničimer
> ne škropila ne gnojila, pa so mi vedno lepo uspevale, je pa
> res, da so bolj stare sorte, ki jih je že prababica posadila!
Imam ogromno vrtnic in zelo različne. Se sicer potrudim in vztrajam pri bio škropivih (koprive in ostali naravni pripravki), a ko je enkrat višek golazni, ne zmorem več. Takrat brez kemije res ne gre.
Sem bila pa presenečena, ko sem se enkrat “igrala” in ujela nekaj pikapolonic in jih dala med uši. Neverjetno veliko so jih v kratkem času pojedle. Ko bi znala pikapoke privezat na vrtnice, bi bilo več kot super. 😉